Zakaj slovenske planinske koče ostajajo zaprte

Potrošniki namenijo 133 milijard evrov za razna prehranska dopolnila, ki jim po besedah proizvajalcev pomagajo preprečevati bolezni in hkrati ohranjati zdravje.

Ste že poskusili žvečiti liste jiaogulana? Tudi vam pri prehladu pomaga zgolj in samo mačji krempelj? Si tudi vi v jogurt vestno mešate prah korena andske mace in ob kavi obvezno zaužijete še dve kapsuli alge spiruline ter žličko železa?

Če ne, ste eni redkih, ki jih še niso nategnili.

Vsakokrat, ko povem, da so naši moški predniki lahko, oziroma so tiste reči morali početi, sicer jim narava ne bi dala miru, se ljudje okoli mene muzajo, češ, saj niso imeli početi drugega. Včasih bleknejo še kaj bolj neprimernega.

Kdo bi si mislil, da se bo svet že v pol stoletja postavil na glavo!

Danes je namreč zelo drugače! Pogoji za bližnja srečanja med moškim in žensko so veliko boljši kot nekoč, vse, kar si poželijo, imajo na dlani, a kaj, ko jim preobilje ne tekne več, kot bi moralo!

Odvisni od signala

Ste že kdaj opazovali mlade, ko so kje na kupu? Kaj počnejo? Mogoče flirtajo? Ne, pač pa se, seveda,  igrajo s telefonom. In kaj počnejo njihovi starši? Čisto enako. S telefoni in pametnimi tablicami se vstaja, gre na stranišče, v službo, šolo, na zmenek. Od teh naprav smo odvisni - brez njih ne moremo.

V teh izletniško in turistično najbolj zanimivih dneh je, tako je zaslediti v komentarjih jeznih planincev, kar nekaj planinskih koč zaprtih. Recimo tista v Iškem Vintgarju in na Rašici.

Razlog je banalen: ni ljudi, ki bi hoteli delati. In to kljub 100.000 ali še malo več brezposelnih. Pa zakaj nočejo delati? Kar nekaj možnih kandidatov je obupalo zato, ker tam ni signala. Ni interneta.

Strokovnjaki že lep čas opozarjajo, da je sodoben čas z vsemi svojimi udobnostmi tudi poln pasti. Mladim generacijam odvzema njihovo identiteto in jih spreminja v nekaj, kar ni ne tič, ne miš.

Alarmantno je tudi, da je v zadnjih 40 letih pri moških na Zahodu, v Severni Ameriki, Evropi, Avstraliji in Novi Zelandiji število semenčic v semenski tekočini upadlo za polovico.

Še huje: poleg tega, da nižja koncentracija semenske tekočine vpliva na neplodnost, zmanjšuje tudi željo po biti z nasprotnim spolom. Izpostavljenost pesticidom, stresu, kajenju, neuravnoteženem prehranjevanju, bolezenski odvisnosti od elektronskih medijev že izstavlja račune – kaj šele bo.

Prav nasprotno pa se dogaja v t. i. ''ne-belem'' svetu, tam je količina semenčic še zmeraj enaka. Podatki, ki jasno nakazujejo, da se bo prej kot v sto letih zgodila katastrofa in bo del t. i. belega sveta malodane zradiran z obličja zemlje prav zaradi tega, ker se ne bodo več razmnoževali.

A včasih se tudi ob takšnih klicih na pomoč strokovne srenje zgodi, da človek iz čiste zlobe sam pri sebi pomisli, da pa sem in tja morda to, da se je število spermijev prepolovilo,  sploh ne bi bilo tako slabo.

Takšne misli so nas obhajale minule dni, ko se je vsa Slovenija vrtela okoli bombe iz Vurberka. Da pa je nekdo tako nor, da jo prenese celo na lastno dvorišče, se pa močno bojim, da sodobni čas vpliva tudi na količino sivih možganskih celic.

Izginja tudi zdrava kmečka pamet?!

Že 72 let z nekaj krajšimi prekinitvami, imamo Slovenci na vladi isti politični veter, pa še zmeraj mislimo, da za mizerne pokojnine in nizke plače niso krivi oni, temveč nekdo drug.

Sovražni govor na račun možganskih celic

Strokovnjaki trdijo,da se bo treba upreti iluziji, da so univerze tovarne znanja. Biti preveč zaverovan v svoje omejeno znanje je nespametno. Kadar smo na poziciji moči, ko odločamo o življenju drugih, pa je to lahko tudi skrajno nevarno.

Že 72 let z nekaj krajšimi prekinitvami, imamo Slovenci na vladi isti politični veter, pa še zmeraj mislimo, da za mizerne pokojnine in nizke plače niso krivi oni, temveč nekdo drug. Pa bi še kakšno rekla na to temo, pa bi se slišalo kot sovražni govor na račun sivih možganskih celic.

Specialni pedagog za motnje vedenja in osebnosti Marko Juhant je nekoč dejal, da bi bilo nujno potrebno čim prej ponovno uvesti Varuha otrokovih dolžnosti, da bi se obenem za vse večne čase nehali ukvarjati zgolj z otrokovimi pravicami.

Permisivna vzgoja je, žal, terjala še en davek: včasih se zdi, da med obnašanjem odraslih in otrok ni veliko razlike. Tudi odrasli pogosto brez potrebe ponorijo in obupajo. Obtožujejo, namesto da bi jo ubrali do cilja po drugi poti. Brez potrebe napadajo, zmerjajo. Četudi nič ne storijo ne v lastno korist, ne sicer, pričakujejo plačilo. Če je od njih kdo boljši, so zeleni od zavisti. Svet jim je dolžan nuditi vse in to takoj.

Boste sedaj kaj bolj razumeli, zakaj je koča na Rašici sredi poletja zaprta?