Zakaj evropska desna sredina doživlja padec in kakšne so rešitve
Kot smo že pisali, se v zadnjih letih tradicionalna desna sredina v Evropi na splošno sooča z izgubo volilne podpore. V prejšnjem članku smo opisali, kakšne težave ima desna sredina v večini evropskih držav pri obvladovanju volilnih izzivov, čeprav se ji ponekod po Evropi še vedno prihodnost ne kaže tako temna, kot denimo na Češkem. Kljub temu se lahko vprašamo, kako in zakaj je prišlo do takšne situacije. Če želimo razumeti fenomen padca podpore tradicionalni desni sredini, potem ne smemo gledati samo političnega razvoja dogodkov, ampak tudi velike družbene spremembe, ki so se zgodile v Evropi v zadnjih desetletjih.
Sekularizacija in prehod v liberalni konservativizem
Po drugi svetovni vojni je v demokratični Evropi imela krščanska demokracija pomembno vlogo v političnem življenju. Kljub temu se je takrat v vsej Zahodni Evropi pospešil proces sekularizacije, ki je v družbi zmanjšal vpliv Cerkve in vere nasploh. Število obiskovalcev maš se je zmanjšalo, hkrati pa so se duhovniki dokončno poslovili od političnega življenja, kjer smo jih lahko videli še pred in med zadnjo svetovno vojno (pri nas npr. dr. Anton Korošec). S socialno revolucijo leta 1968 je začela počasi slabiti vloga družine kot osnovne celice družbe. S časom je to pomenilo, da so se tudi krščanske vrednote začele umikati iz politike, kar je povzročilo, da so se tradicionalne desno sredinske stranke začele počasi premikati k ekonomskemu liberalizmu. Dokončni prestop v to smer se je v Zahodni Evropi zgodil v osemdesetih letih. V istem vzdušju se je po letu 1989 nato prerodila pomladna desnica v Vzhodni post-komunistični Evropi.
Korupcija in izguba političnih tem
Z dolgoletnimi vladami desnosredinskih strank v Zahodni Evropi in s pomembno vlogo desnosredinskih vlad v procesih privatizacije ponekod v Vzhodni Evropi je seveda prišlo tudi do številnih korupcijskih afer. Brez dvoma je po teh škandalih znana francoska desna sredina, ki od predsednika Jacquesa Chiraca naprej doživlja številne pretrese. Izguba krščanske morale je številne podpornike tradicionalnih desnosredinskih strank, še posebej mladih, odgnala drugam ali celo izven politike.
Finančna kriza, ki je izbruhnila konec leta 2008, je dokončno spremenila odnos volivcev do ekonomskega liberalizma, saj so varčevalni ukrepi skoraj povsod v Evropi povzročili jezo v javnosti. Še bolj kritičen rezultat krize je izguba političnih tem za tradicionalno desno sredino. Resnično je potem levica, tudi s pomočjo prej sredinskih medijev prevzela pobudo in začela prevladovati v javnih razpravah. Od takrat naprej je desna sredina le še odgovarjala na sodobne teme in izzive kot so npr. klimatske spremembe, pravice novodobnih manjšin, socialna pomoč, ipd. Šele leto 2015 je v Evropi ponudilo desni sredini možnost za pomembnejšo vlogo v javnih razpravah o posledicah množičnih migracij.
Migracija kot lažna priložnost?
Čeprav je leta 2015 migrantska kriza 2015 prebudila celotni desni politični spekter od desne sredine pa do skrajne desnice, se je migracijska tema pokazala kot dvorezen meč, saj je povzročila razkol v desni sredini in s tem otežila njeno sodelovanje s centrom. Migracije so se tudi pokazale kot časovno in lokacijsko zelo omejena tema javne razprave, saj je ta tema po nekaj letih skoraj izginila iz javnih razprav v večini evropskih držav. Umik Zahoda iz Afganistana letos poleti je sicer odpiral možnost, da bi ta tema znova prišla v ospredje javnih razprav, a se je dejansko prebila v ospredje le na Poljskem, kjer Belorusija poskuša s pošiljanjem migrantov čez poljske meje zlomiti enotnost Evropske unije.
Potreben bo preporod ideoloških vsebin
Enostavne rešitve, kako doseči ponovno močno vlogo desne sredine v Evropi, verjetno ni, a vendar se lahko naučimo iz primerov Armin Lascheta in Donalda Trumpa, da pretirano vključevanje na center ali na skrajno desnico, ne more delovati kot uspešna alternativa na srednji rok. Desna sredina mora doživeti ponovni ideološki preporod in prevzeti vodstvo pri uvajanju novih tem v javno razpravo v posameznih članicah EU. Tukaj se desna sredina lahko uči od francoske desne sredine in njene zavzetosti za uporabo jedrske energije kot orodja za boj proti klimatskim spremembam in predvsem za energetsko neodvisnost. Podobno se lahko uči iz izkušenj desnice na Češkem o pomembnosti povezovanja in decentralizacije upravljanja trenutnih izzivov. Vrnitev h krščanskim vrednotam in katoliškemu političnemu nauku je brez dvoma tudi ena od rešitev.
Svet je poln majhnih, zanimivih in delujočih desnosredinskih idej, ki jih morajo desnosredinske stranke in filozofi ponovno predelati in iz njih sestaviti novo vizijo desne sredine za naslednje desetletje.
Povezani članki
Zadnje objave

Rusije ni več sram prositi za pomoč Severne Koreje
21. 9. 2023 ob 6:31

V slovenskem šolstvu manjka 4.000 učiteljev? Zakaj se to zdi veliki blef
20. 9. 2023 ob 17:17

Napovednik 115. številke tednika Domovina: Dolenjska ima vaške straže
20. 9. 2023 ob 12:05

Karikatura: Migrantska pot na Zahod
20. 9. 2023 ob 11:46

Tednik Domovina 115: Dolenjska ima vaške straže
20. 9. 2023 ob 11:24
Ekskluzivno za naročnike

Karikatura: Migrantska pot na Zahod
20. 9. 2023 ob 11:46

Tednik Domovina 115: Dolenjska ima vaške straže
20. 9. 2023 ob 11:24
Prihajajoči dogodki
SEP
21
Solo e de camera: Nuša Rejc, violina in trio Setsuna
19:30 - 21:30
SEP
21
Sedma Beethovnova - otvoritveni koncert sezone 2023-24
19:30 - 21:00
SEP
22
Odprtje pohodniške Poti cistercijanov
09:30 - 12:30
SEP
22
SEP
22
70 let Avsenikove glasbe, 2. del
20:00 - 21:25
Video objave

Odmev tedna: Zelene norosti
15. 9. 2023 ob 19:31

Odmev tedna: Davek na zdravo pamet
8. 9. 2023 ob 19:38
Izbor urednika

Slovenski srednji sloj molzna krava države. Prostora za nove davke ni
18. 9. 2023 ob 6:31

Kako so v Jugoslaviji kradli in prodajali otroke
12. 9. 2023 ob 6:31
15 komentarjev
omega
Ne vem v čem je rešitev, sicer pa očitno tega ne vedo niti vodilni EU politiki iz krščansko - ljudskih strank. Vzroke za upadanje moči in veljave pa jasno vidim v njihovi strahopetnosti in medlosti. Preveč strežejo vsakršnim manjšinam; spolnim, verskim, narodnim in premnogim drugim. Zaradi prvih ukinjajo osnovno človeško identiteto moški-ženska. Zaradi drugih so proipravljeni odstranjevati krščanske simbole, križe ipd. Zaradi tretjih dopuščajo obratni rasizem; enklave s šerijatskim pravom v evropskih velemestih. Tudi ko so imeli večino v parlamentu EU si niso upali v preambulo napisati da EU bazira med drugim tudi na osnovi judovsko - krščanske tradicije. Zato se je začela krepiti prava desnica, ki trenutno edina odločno zagovarja nadaljnji obstoj in dobrobit staroselskih Evropejcev. To ni skrajna temveč samo prava desnica, ki je ne gre primerjati z nacionalsocializmom. Prizadeva si za ohranitev evropske biti, ne pa za ekspanzijo na druga ozemlja. Dolga leta je veljalo mnenje, da je NSi še najbolj desna stranka, čeprav resnično desne stranke v Sloveniji sploh ni. Nadaljevanje po poti, ki jo nakazuje Novakova vodi v propad stranke.
rasputin
Da je pa se najbolj groteskno, da se potegne noter se cerkev, kot menda nekaj desnega
++++++
Cerkev je bila v srednjem veku eden od dveh vladajočih fevdalnih stanov. Po padcu fevdalizma se seveda ni pridružila levim političnim gibanjem, temveč se je oprijela buržoazije, to je kapitalističnega vladajočega sloja. Sedanji domnevno "levi" papež pa bolj zasluži naziv globalistični kot levi papež. Povsem je na liniji z global(istič)no zahodno elito, ki stremi k odpravi narodov in k oblikovanju svetovne države. Od tod papeževa "ljubezen" do migrantov, ki so orodje globalistov za preobrazbo sveta v skladu z njihovimi interesi.
Peter Klepec
Sicer pa, nikoli mi ni bilo jasno zakaj se tako krcevito vedno klasificira levo/desno. Da je pa se najbolj groteskno, da se potegne noter se cerkev, kot menda nekaj desnega. Kot naravni antagonizem menda levega komunizma. Pri cemer bi se cerkev danes povsem lahko kvalificirala kot levo (razen SLO seveda), medtem ko so nasledniki levih komunistov nedvomno desni liberalci.
Za razumevanje bi bilo mnogo bolj prikladno odloziti levo-desna ocala.
Friderik
Zakaj.....doživlja....?
Zaradi strahopetnosti. Zato, ker so kulturni bolj prepustili levici, zato, ker so politiko zreducirali na ekonomijo in so svet idej prepustili levici. Zato, ker so zmedeni in hočejo samo ugajati (Ljudmila)...Zato, ker so strahopetni in jasno in glasno ne izpostavijo svojih vrednot. Zato, ker svojih vrednot niti ne prepoznajo več.
ales
Zakaj evropska desna sredina doživlja padec? Zato, ker so jo ugrabili satanisti, ki sedaj vodijo satansko politiko.
rasputin
<a href="https://duckduckgo.com/?q=tunnel+switzerland+opening+ceremony&t=brave&iax=videos&ia=videos&iai=https%3A%2F%2Fwww.youtube.com%2Fwatch%3Fv%3DzW5gklIKcDg" target="_blank" rel="noopener nofollow ugc">https://duckduckgo.com/?q=tunnel+switzerland+opening+ceremony&t=brave&iax=videos&ia=videos&iai=https%3A%2F%2Fwww.youtube.com%2Fwatch%3Fv%3DzW5gklIKcDg</a>
vengust
Ne vem sicer kaj je desna sredina, vem kaj je desnica. Z pojavom globalizacije sta se izoblikovali dve desnici: desnica globalizacije in stara konzervativna desnica. Globalizacija, ki je močno prizadela ekonomsko suverenost držav, kulturno nacionalno identiteto je oslabila konservativno desnico. Za povrhu vsega pa se začela nezadržna negacija korenin evropske civilizacije.
Dilema ni rešitev desne sredine (kaj naj bi to bilo?), dilema je rešitev evropske civilizacije.
rasputin
Model politične levice in desnice se je popolnoma izpel. Izvorno je bila desnica podpornica kapitalskih interesov, levica pa interesov dela. Oboje se je izrodilo v totalitarizem. Absolutna oblast kapitala je rezultirala v nacifašizmu, absolutna oblast dela pa komunizmu. Oba sistema sta svoj "red" vzdrževala s skrajnim terorjem. Rezultat je bil druga svetovna vojna, v kateri je bil nacifašizem poražen, ne pa tudi komunizem. Ta je bil poražen šele po več-desetletni hladni vojni, ki se je končala s padcem berlinskega zidu koncem devetdesetih let prejšnjega stoletja, razkrojem Sovjetske zveze in koncem Varšavskega pakta.
V obdobju hladne vojne je zahodna kapitalska elita zaradi izkušnje z nacifašizmom in zaradi preteče nevarnosti svetovne proletarske revolucije, podprte z vojaško silo sovjetske Rdeče armade, močno popustila levici. Plače in scialne ugodnosti so bile v času hladne vojne na Zahodu visoke kot še nikoli v zgodovini. Na drugi strani je tudi levica močno popustila kapitalskim interesom, tako da med njima ni bilo več neke bistvene razlike. Zlasti to velja za Ameriko in Veliko Britanijo, kjer so bile razlike med levico in desnico minimalne. Toda stvari so se začele hitro spreminjati po padcu berlinskega zidu.
Plutokracija, ki se ni več čutila ogrožena od Sovjetske zveze, je po padcu berlinskega zidu začela ponovno uvajati bolj restriktivno plačno in socialno politiko. Svoje je dodal tudi razvoj tehnologije, ki je na eni strani močno zreduciral delavstvo, to je klasični proletariat, na drugi strani je pahnil dotlej precej bolje plačani srednji razred na nivo delavstva. Srednji razred je tako mončno skopnel. Piko na i je dodala načrtna deindustrializacija zahoda v korist Kitajske, kjer je bila delovna sila bistveno cenejša kot na Zahodu, s tem pa tudi dobički podjetij.
Položaj, v katerem smo zdaj, je kvalitativno nov glede na predhodna obdobja, kljub temu pa lahko vlečemo določene vzporednice z zgodovinskim dogajanjem. Po prvi svetovni vojni je zahodna plutokracija v strahu pred komunistično revolucijo sama ustvarila in financirala množična socialna gibanja, v Italiji fašistično, v Nemčji nacionalsocialistično. Cilj je bil animirati široke ljudske množice, ne le višje družbene sloje. Mussolini, bivši socilaist, je bil idealen za to vlogo v Italiji. Podobno je bil Hitler v Nemčiji s svojim nacionalsocialističnim gibanjem. Obe gibanji sta obljubili in tudi dali delavstvu široke koncesije kot na primer: plača v skladu z določeno potrošniško košarico, pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, plačan letni dopust ipd. Ugodnosti, o katerih so proletarci iz 19. stoletja, ki jih je opisoval Marx, lahko le sanjali. Toda igro je vodila plutokracija sebi v prid. Tako je vsaj mislila, dokler se hudič ni strgal z verige v podobi Hitlerja ... Ostalo je zgodovina.
Danes smo v podobnem položaju, ko se je globalistična plutokracija ponovno naslonila na bolj na levico. Dozdevno je levica v vzponu, vendar (ne)zavedno igra igro globalne plutokracije. Cilj plutokracije je isti kot je bil vedno: dominacija nad zahodno družbo ali kar nad človeštvom. Relativna demokracija v obdobju po 2. svetovni vojni je bila le nekakšno nujno zlo, ki ga zdaj plutokracija pospešeno razkraja. Najbolj daleč je ta proces šel v Ameriki. Wokeizem ni nič drugega kot nova oblika fašizma. Udarna pest wokeizma sta BLM in Antifa, ki imata mnoga obeležja fašističnih škvadristov ali nacističnih rjavosrajčnikov. Če Trumpu ne bi ukradli volitev, bi v Ameriki lahko prišlo celo do nasilne revolucije. Zdi se, da je bilo vse pripravljeno za ta scenarij, ki se k sreči ni zgodil.
Politična desnica je izgubljena zato, ker se je njen gospodar, globalistična plutokracija, naslonil bolj na konkurenčno levico kot na desnico. To pa zato, ker se tradicionalne vrednote desnice - narod, vera, (krščanska) morala ipd. - postale disfunkcionalne v prizadevanjih globalne elite za svetovno dominacijo. Ravnodušnost do lastnega naroda, internacionalizem, progresivizem za vsako ceno, socialno-inženirsko eksperimentiranje ipd., kar vse je skladno z globalistično agendo plutokracije, so veliko bliže levici kot desnici.
rasputin
Dilema levica ali desnica sploh ni več zares prava dilema, staj sta tako levica kot desnica pod kontrolo kapitala, plutokracije. To je vidno tako v Evropi kot Ameriki. Merklova, Macron, Leyenova, Weber, Tusk itd. so formalno desničarji, a so ravno tako izvajalci globalistične agende, ki uničuje Evropo in Ameriko, to je Zahod. Sodobna dilema je dejansko na relaciji globalizem - antiglobalizem. Ko je Trump začel svojo protiglobalistično revolucijo, so bili enotno proti njemu vsi evropski levičarji in desničarji, razen strank, ki jih označujejo za ekstremno desnico. "Ekstremne" so zato, ker so antiglobalistične in hočejo ohraniti evropsko civilizacijo, evropske narode in evropsko kulturo, medtem ko hoče ostala leva in desna politika v skladu z globalistično agendo sesuti Zahod, tako v demografskem, etničnem, gospodarskem kot politično-ideološkem in vrednostnem pogledu.
Teodor
" Absolutna oblast kapitala je rezultirala v nacifašizmu, absolutna oblast dela pa komunizmu. Oba sistema sta svoj “red” vzdrževala s skrajnim terorjem." Tale stavek gotovo ne drži, ker fašizem in nacionalsocializem izhajata iz marksizma tako kot komunizem. Vsi trije totalitarizmi se napajajo iz te zgrešene ideologije, razlika je le v tem, da so fašisti (razvili so se iz socialistične stranke Italije) in nacionalsocialisti bolj dosledno brali Marxa, ki je bil rasist in je celo predvideval uničenje manjvrednih narodov. Rusi kot manjvredni narod po Marxu, pa so se temu delu njegove biblije izognili, razen ko je šlo za uničevanje malih narodov na območju Sovjetske zveze. Povojni socialisti na zahodu in komunisti na vzhodu so fašiste potisnili na ramena desnici, da so so se lahko izmikali soodgovornosti sodelovanja ali vsaj ideološče podobnosti. Nacionalsocialiste so celo prekrstili v naciste, da so prikrili njihov levičarski izvor. Torej kapitalizma ne moremo postviti v isto zgodbo, kar seveda ne pomeni, da problemov nima, niso pa istega izvora.
Peter Klepec
Re: Absolutna oblast kapitala je rezultirala v nacifašizmu, Kje ste pa to pobrali?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.