Zakaj evropska desna sredina doživlja padec in kakšne so rešitve

Ne vem v čem je rešitev, sicer pa očitno tega ne vedo niti vodilni EU politiki iz krščansko - ljudskih strank. Vzroke za upadanje moči in veljave pa jasno vidim v njihovi strahopetnosti in medlosti. Preveč strežejo vsakršnim manjšinam; spolnim, verskim, narodnim in premnogim drugim. Zaradi prvih ukinjajo osnovno človeško identiteto moški-ženska. Zaradi drugih so proipravljeni odstranjevati krščanske simbole, križe ipd. Zaradi tretjih dopuščajo obratni rasizem; enklave s šerijatskim pravom v evropskih velemestih. Tudi ko so imeli večino v parlamentu EU si niso upali v preambulo napisati da EU bazira med drugim tudi na osnovi judovsko - krščanske tradicije. Zato se je začela krepiti prava desnica, ki trenutno edina odločno zagovarja nadaljnji obstoj in dobrobit staroselskih Evropejcev. To ni skrajna temveč samo prava desnica, ki je ne gre primerjati z nacionalsocializmom. Prizadeva si za ohranitev evropske biti, ne pa za ekspanzijo na druga ozemlja. Dolga leta je veljalo mnenje, da je NSi še najbolj desna stranka, čeprav resnično desne stranke v Sloveniji sploh ni. Nadaljevanje po poti, ki jo nakazuje Novakova vodi v propad stranke.

Da je pa se najbolj groteskno, da se potegne noter se cerkev, kot menda nekaj desnega
++++++
Cerkev je bila v srednjem veku eden od dveh vladajočih fevdalnih stanov. Po padcu fevdalizma se seveda ni pridružila levim političnim gibanjem, temveč se je oprijela buržoazije, to je kapitalističnega vladajočega sloja. Sedanji domnevno "levi" papež pa bolj zasluži naziv globalistični kot levi papež. Povsem je na liniji z global(istič)no zahodno elito, ki stremi k odpravi narodov in k oblikovanju svetovne države. Od tod papeževa "ljubezen" do migrantov, ki so orodje globalistov za preobrazbo sveta v skladu z njihovimi interesi.

Sicer pa, nikoli mi ni bilo jasno zakaj se tako krcevito vedno klasificira levo/desno. Da je pa se najbolj groteskno, da se potegne noter se cerkev, kot menda nekaj desnega. Kot naravni antagonizem menda levega komunizma. Pri cemer bi se cerkev danes povsem lahko kvalificirala kot levo (razen SLO seveda), medtem ko so nasledniki levih komunistov nedvomno desni liberalci.
Za razumevanje bi bilo mnogo bolj prikladno odloziti levo-desna ocala.

Zakaj.....doživlja....?
Zaradi strahopetnosti. Zato, ker so kulturni bolj prepustili levici, zato, ker so politiko zreducirali na ekonomijo in so svet idej prepustili levici. Zato, ker so zmedeni in hočejo samo ugajati (Ljudmila)...Zato, ker so strahopetni in jasno in glasno ne izpostavijo svojih vrednot. Zato, ker svojih vrednot niti ne prepoznajo več.

Zakaj evropska desna sredina doživlja padec? Zato, ker so jo ugrabili satanisti, ki sedaj vodijo satansko politiko.

Ne vem sicer kaj je desna sredina, vem kaj je desnica. Z pojavom globalizacije sta se izoblikovali dve desnici: desnica globalizacije in stara konzervativna desnica. Globalizacija, ki je močno prizadela ekonomsko suverenost držav, kulturno nacionalno identiteto je oslabila konservativno desnico. Za povrhu vsega pa se začela nezadržna negacija korenin evropske civilizacije.
Dilema ni rešitev desne sredine (kaj naj bi to bilo?), dilema je rešitev evropske civilizacije.

Model politične levice in desnice se je popolnoma izpel. Izvorno je bila desnica podpornica kapitalskih interesov, levica pa interesov dela. Oboje se je izrodilo v totalitarizem. Absolutna oblast kapitala je rezultirala v nacifašizmu, absolutna oblast dela pa komunizmu. Oba sistema sta svoj "red" vzdrževala s skrajnim terorjem. Rezultat je bil druga svetovna vojna, v kateri je bil nacifašizem poražen, ne pa tudi komunizem. Ta je bil poražen šele po več-desetletni hladni vojni, ki se je končala s padcem berlinskega zidu koncem devetdesetih let prejšnjega stoletja, razkrojem Sovjetske zveze in koncem Varšavskega pakta.

V obdobju hladne vojne je zahodna kapitalska elita zaradi izkušnje z nacifašizmom in zaradi preteče nevarnosti svetovne proletarske revolucije, podprte z vojaško silo sovjetske Rdeče armade, močno popustila levici. Plače in scialne ugodnosti so bile v času hladne vojne na Zahodu visoke kot še nikoli v zgodovini. Na drugi strani je tudi levica močno popustila kapitalskim interesom, tako da med njima ni bilo več neke bistvene razlike. Zlasti to velja za Ameriko in Veliko Britanijo, kjer so bile razlike med levico in desnico minimalne. Toda stvari so se začele hitro spreminjati po padcu berlinskega zidu.

Plutokracija, ki se ni več čutila ogrožena od Sovjetske zveze, je po padcu berlinskega zidu začela ponovno uvajati bolj restriktivno plačno in socialno politiko. Svoje je dodal tudi razvoj tehnologije, ki je na eni strani močno zreduciral delavstvo, to je klasični proletariat, na drugi strani je pahnil dotlej precej bolje plačani srednji razred na nivo delavstva. Srednji razred je tako mončno skopnel. Piko na i je dodala načrtna deindustrializacija zahoda v korist Kitajske, kjer je bila delovna sila bistveno cenejša kot na Zahodu, s tem pa tudi dobički podjetij.

Položaj, v katerem smo zdaj, je kvalitativno nov glede na predhodna obdobja, kljub temu pa lahko vlečemo določene vzporednice z zgodovinskim dogajanjem. Po prvi svetovni vojni je zahodna plutokracija v strahu pred komunistično revolucijo sama ustvarila in financirala množična socialna gibanja, v Italiji fašistično, v Nemčji nacionalsocialistično. Cilj je bil animirati široke ljudske množice, ne le višje družbene sloje. Mussolini, bivši socilaist, je bil idealen za to vlogo v Italiji. Podobno je bil Hitler v Nemčiji s svojim nacionalsocialističnim gibanjem. Obe gibanji sta obljubili in tudi dali delavstvu široke koncesije kot na primer: plača v skladu z določeno potrošniško košarico, pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, plačan letni dopust ipd. Ugodnosti, o katerih so proletarci iz 19. stoletja, ki jih je opisoval Marx, lahko le sanjali. Toda igro je vodila plutokracija sebi v prid. Tako je vsaj mislila, dokler se hudič ni strgal z verige v podobi Hitlerja ... Ostalo je zgodovina.

Danes smo v podobnem položaju, ko se je globalistična plutokracija ponovno naslonila na bolj na levico. Dozdevno je levica v vzponu, vendar (ne)zavedno igra igro globalne plutokracije. Cilj plutokracije je isti kot je bil vedno: dominacija nad zahodno družbo ali kar nad človeštvom. Relativna demokracija v obdobju po 2. svetovni vojni je bila le nekakšno nujno zlo, ki ga zdaj plutokracija pospešeno razkraja. Najbolj daleč je ta proces šel v Ameriki. Wokeizem ni nič drugega kot nova oblika fašizma. Udarna pest wokeizma sta BLM in Antifa, ki imata mnoga obeležja fašističnih škvadristov ali nacističnih rjavosrajčnikov. Če Trumpu ne bi ukradli volitev, bi v Ameriki lahko prišlo celo do nasilne revolucije. Zdi se, da je bilo vse pripravljeno za ta scenarij, ki se k sreči ni zgodil.

Politična desnica je izgubljena zato, ker se je njen gospodar, globalistična plutokracija, naslonil bolj na konkurenčno levico kot na desnico. To pa zato, ker se tradicionalne vrednote desnice - narod, vera, (krščanska) morala ipd. - postale disfunkcionalne v prizadevanjih globalne elite za svetovno dominacijo. Ravnodušnost do lastnega naroda, internacionalizem, progresivizem za vsako ceno, socialno-inženirsko eksperimentiranje ipd., kar vse je skladno z globalistično agendo plutokracije, so veliko bliže levici kot desnici.