Zakaj evropska desna sredina doživlja padec in kakšne so rešitve



Kot smo že pisali, se v zadnjih letih tradicionalna desna sredina v Evropi na splošno sooča z izgubo volilne podpore. V prejšnjem članku smo opisali, kakšne težave ima desna sredina v večini evropskih držav pri obvladovanju volilnih izzivov, čeprav se ji ponekod po Evropi še vedno prihodnost ne kaže tako temna, kot denimo na Češkem. Kljub temu se lahko vprašamo, kako in zakaj je prišlo do takšne situacije. Če želimo razumeti fenomen padca podpore tradicionalni desni sredini, potem ne smemo gledati samo političnega razvoja dogodkov, ampak tudi velike družbene spremembe, ki so se zgodile v Evropi v zadnjih desetletjih.

Sekularizacija in prehod v liberalni konservativizem

Po drugi svetovni vojni je v demokratični Evropi imela krščanska demokracija pomembno vlogo v političnem življenju. Kljub temu se je takrat v vsej Zahodni Evropi pospešil proces sekularizacije, ki je v družbi zmanjšal vpliv Cerkve in vere nasploh. Število obiskovalcev maš se je zmanjšalo, hkrati pa so se duhovniki dokončno poslovili od političnega življenja, kjer smo jih lahko videli še pred in med zadnjo svetovno vojno (pri nas npr. dr. Anton Korošec). S socialno revolucijo leta 1968 je začela počasi slabiti vloga družine kot osnovne celice družbe. S časom je to pomenilo, da so se tudi krščanske vrednote začele umikati iz politike, kar je povzročilo, da so se tradicionalne desno sredinske stranke začele počasi premikati k ekonomskemu liberalizmu. Dokončni prestop v to smer se je v Zahodni Evropi zgodil v osemdesetih letih. V istem vzdušju se je po letu 1989 nato prerodila pomladna desnica v Vzhodni post-komunistični Evropi.

Korupcija in izguba političnih tem

Z dolgoletnimi vladami desnosredinskih strank v Zahodni Evropi in s pomembno vlogo desnosredinskih vlad v procesih privatizacije ponekod v Vzhodni Evropi je seveda prišlo tudi do številnih korupcijskih afer. Brez dvoma je po teh škandalih znana francoska desna sredina, ki od predsednika Jacquesa Chiraca naprej doživlja številne pretrese. Izguba krščanske morale je številne podpornike tradicionalnih desnosredinskih strank, še posebej mladih, odgnala drugam ali celo izven politike.

Finančna kriza, ki je izbruhnila konec leta 2008, je dokončno spremenila odnos volivcev do ekonomskega liberalizma, saj so varčevalni ukrepi skoraj povsod v Evropi povzročili jezo v javnosti. Še bolj kritičen rezultat krize je izguba političnih tem za tradicionalno desno sredino. Resnično je potem levica, tudi s pomočjo prej sredinskih medijev prevzela pobudo in začela prevladovati v javnih razpravah. Od takrat naprej je desna sredina le še odgovarjala na sodobne teme in izzive kot so npr. klimatske spremembe, pravice novodobnih manjšin, socialna pomoč, ipd. Šele leto 2015 je v Evropi ponudilo desni sredini možnost za pomembnejšo vlogo v javnih razpravah o posledicah množičnih migracij.

Migracija kot lažna priložnost?

Čeprav je leta 2015 migrantska kriza 2015 prebudila celotni desni politični spekter od desne sredine pa do skrajne desnice, se je migracijska tema  pokazala kot dvorezen meč, saj je povzročila razkol v desni sredini in s tem otežila njeno sodelovanje s centrom. Migracije so se tudi pokazale kot časovno in lokacijsko zelo omejena tema javne razprave, saj je ta tema po nekaj letih skoraj izginila iz javnih razprav v večini evropskih držav. Umik Zahoda iz Afganistana letos poleti je sicer odpiral možnost, da bi ta tema znova prišla v ospredje javnih razprav, a se je dejansko prebila v ospredje le na Poljskem, kjer Belorusija poskuša s pošiljanjem migrantov čez poljske meje zlomiti enotnost Evropske unije.

Potreben bo preporod ideoloških vsebin

Enostavne rešitve, kako doseči ponovno močno vlogo desne sredine v Evropi, verjetno ni, a vendar se lahko naučimo iz primerov Armin Lascheta in Donalda Trumpa, da pretirano vključevanje na center ali na skrajno desnico, ne more delovati kot uspešna alternativa na srednji rok. Desna sredina mora doživeti ponovni ideološki preporod in prevzeti vodstvo pri uvajanju novih tem v javno razpravo v posameznih članicah EU. Tukaj se desna sredina lahko uči od francoske desne sredine in njene zavzetosti za uporabo jedrske energije kot orodja za boj proti klimatskim spremembam in predvsem za energetsko neodvisnost. Podobno se lahko uči iz izkušenj desnice na Češkem o pomembnosti povezovanja in decentralizacije upravljanja trenutnih izzivov. Vrnitev h krščanskim vrednotam in katoliškemu političnemu nauku je brez dvoma tudi ena od rešitev.

Svet je poln majhnih, zanimivih in delujočih desnosredinskih idej, ki jih morajo desnosredinske stranke in filozofi ponovno predelati in iz njih sestaviti novo vizijo desne sredine za naslednje desetletje.

 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike