Kako so Čehi iz parlamenta počistili komuniste

Vir: SAZU
POSLUŠAJ ČLANEK
Na Češkem politično dogajanje trenutno poteka precej v slovenskem stilu: zgodil se je pat položaj med zapriseženo sovražnima stranema, predsednik republike pa voditelju niti ene niti druge zaradi dozdevno nejasnega izida volitev dolgo ni podelil mandata za sestavo vlade. Kar pa Čehe loči od nas je dejstvo, da v novem sklicu parlamenta ni niti ene komunistične stranke.

Parlamentarnega praga tako ni prestopila niti Komunistična stranka Češke in Moravske, niti to ni uspelo socialdemokratom. V parlamentu tako ni kakih neokomunistov, niti stranke "ponosnih naslednikov". Kot bi pri nas iz parlamenta izpadli Levica in SD. Kako jim je to uspelo?

Češki (sedaj še) predsednik vlade Andrej Babiš s svojo stranko ANO spada v evropsko družino liberalcev (Renew), prakticira pa konservativni levi populizem in, za čuda, evroskepticizem. Vedno nekoliko uporniške češke volivce je pač potrebno z nečim nasititi.

Kapital in mediji niso vedno dovolj


Tako rekoč ves čas svoje politične kariere je bil deležen očitkov v zvezi s korupcijo, predvsem glede javnih sredstev, ki so odtekala v njegova zasebna podjetja. Neka sogovornica je pred kratkim hudomušno opisala dvojna merila: "Mi krademo, Babiš pa črpa." Ker je Babiš po očetu Slovak, se ti radi pošalijo, da so Babiša izvozili svojim sosedom, da jim uniči državo.

Kljub očitkom se je češki "strongman" ob podpori medijev in kapitala zdel nepremagljiv, a vseeno "si najde junaka, ki bil mu je kos": povezovalna zgodba pod vodstvom zmerno konservativnega katolika Petra Fiale je osvojila za 0,7 odstotne točke več glasov, Babiševi stranki pa je volilni sistem zaradi neposredno dobljenih mandatov prinesel en sedež v parlamentu več (spomnimo, neposredni mandati so pred izpadom na zadnjih volitvah rešili tudi nemško Levico). Kdo naj torej dobi mandat za sestavo vlade?

Lik in delo Andreja Babiša

Izhaja iz dobre partijske družine; njegovi starši so v času komunizma zastopali Češkoslovaško v OZN in, kar je še pomembnejše, pri pogajanjih o trgovinskih sporazumih GATT v Ženevi. Babiš se je v Švici tudi šolal, sodeloval pa je s češkoslovaško tajno policijo ŠtB pod imenom agent Bureš.

Z denarjem s švicarskih računov, a nepojasnjenega izvora, je v devetdesetih postal 100 % lastnik enega največjih čeških podjetij Agrofert, ki se ukvarja s kmetijstvom in prehrambeno industrijo, obvladuje pa tudi del čeških medijev. V politiko je vstopil s svojo stranko ANO kot finančni minister in postal znan po uspešnem črpanju evropskih sredstev, predvsem za svoje podjetje. Vpleten je bil predvsem v korupcijske afere, pred časom pa so češki mediji poročali, da je tajni službi naročil ugrabitev lastnega sina, da ta ne bi mogel pričati pred sodiščem.

Zmaga konservativcev in županov


Fiala sam je sicer vodja stranke ODS in spada v družino konservativcev in reformistov (ECR), v svojo predvolilno koalicijo SPOLU pa mu je uspelo pritegniti še liberalne konservativce in krščanske demokrate. Gre torej za precej konservativno druščino, ki je, presenetljivo, zmagala tudi v največjih dveh mestih, Pragi in Brnu.

Čeprav je Babiš osvojil en sedež več od Fiale, pa mu vlade skoraj zagotovo ne uspe sestaviti. Koalicija SPOLU je namreč sklenila dogovor o sodelovanju z listo Pirati in župani pod vodstvom Ivana Bartoša. Sliši se nenavadno, a v resnici gre za zgodbo, v kateri so župani množično posegli v državno politiko. S te liste so župani zasedli 33 parlamentarnih sedežev, pirati pa zgolj 4. Ta koalicija ima zadostno število glasov za sestavo vlade.

V parlament se je sicer uvrstila tudi SPD pod vodstvom Tomia Okamure, ki pa skupaj z Babiševo ANO ne more zagotoviti parlamentarne večine.

Volivci rekli "NE" komunistom


Zakaj so torej iz parlamenta izpadli vsi zagovorniki trdega in skrajnega levičarstva? Ker so volivci v njih prepoznali potencialne Babiševe partnerje za sestavo vlade; nenazadnje imajo skupno partijsko poreklo. Zato so glasove rajši namenili konservativcem, sredini in lokalnim politikom ter s tem izvedli nekakšno simbolno mini lustracijo.

Na Češkem vlada prepričanje, da se bo saga zaključila v prvi četrtini naslednjega leta, ko pričakujejo nastop trdne desnosredinske vlade s pridihom konstruktivnega skepticizma do bruseljske politike; pričakujemo lahko tudi rahlo približanje češke politike poljskim usmeritvam.

Največjo oviro pri formiranju vlade bi lahko predstavljal kritično bolni in zato operativno nesposobni predsednik republike Miloš Zeman, sicer levi populist; njegova stran je sprva želela mandat podeliti Babišu, a nazadnje ga je kljub temu podelil Fiali.

Levi populisti in desni intelektualci


Izpostaviti velja mogoče najpomembnejše dejstvo, ki nam ga prikazuje češka politika: splošno prepričanje, posebno pri nas, je, da so intelektualci samo levi, populisti pa samo desni. A Čehi to dojemajo realneje: tako Babiš kot Zeman sta populista z levim ozadjem, medtem ko je zmagoviti Fiala desni intelektualec. Tudi Zemanova protikandidata na zadnjih dveh predsedniških volitvah, Drahoš in Schwarzenberg, sta bila intelektualca, podprta s strani (tudi) konservativcev.

KOMENTAR: Rok Frelih
Nauk češke zgodbe
Slovenci se lahko iz čeških volitev naučimo marsikatero modrost. Na primer, da so povezovalne zgodbe okoli sredine na volitvah za ljudi privlačne. Ali pa to, da so lahko župani ključni za oblikovanje vlade, in da je prisotnost lokalnih politikov na državni ravni za volivce pomembna. Pa tudi to, da kapital in mediji na svoji strani nista zagotovilo za zmago ter da so inteligentni volivci sposobni prepoznati zgrešeno politiko naslednikov nekdanjih partijskih elit in to tudi kaznovati. No, na Češkem ... Češka nam nakazuje preporod zmernega konservativizma in desne sredine. Spomnim se, kako so tam študentje iz mest hiteli na volišča, da bi glasovali za konservativne intelektualce in proti levim populistom. In ravno od teh - mestnih študentov - se pričakuje progresivizem, skrajno levičarstvo, woke, itd. Nekateri torej še imajo zdravo pamet. A Čehi so pragmatični, dovolj imajo kriminala starih in praznih obljub novih komunistov. Lahko tudi pri nas upamo na podoben obrat?
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike