Negotova prihodnost tradicionalne desne sredine

Družba

Peter Jerman

Komentarjev: 5
Foto: Flickr EPP

Odhod nemške kanclerke Angele Merkel, poraz krščansko-demokratskega tabora na nemških parlamentarnih volitvah in padec zlatega dečka avstrijske desnice Sebastiana Kurza so simbolni dogodki, ki mnoge na desni sredini skrbijo. Po vrsti porazov od znanih oseb Evropske ljudske stranke (EPP) po vsej EU ostaja glasen le še poljski Donald Tusk, ki se sedaj na Poljskem uveljavlja kot vodja opozicije.

Povsod v Evropi se v zadnjih letih čuti padec tradicionalne desne sredine. Sicer politični analitiki že več let opažajo padanje moči tradicionalnih strank tako na levi kot na desni, a vendar se zdi, da je prihodnost temnejša za raznovrstne stranke desne sredine, ki se zbira v EPP.

V prejšnjem desetletju je prevladovala teorija, da se izguba podpore tradicionalnih strank prevaja v rastočo podporo bolj konservativnih strank ali celo skrajno desnih gibanj. Vendar je poraz nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa na prelomu desetletja pokazal, da imajo tudi te alternative svoje omejitve. Vprašanje, ki se nam zastavlja, je, kakšno je danes realno stanje evropske desne sredine.

Kaj nam povesta primera Nemčije in Irske

Septembra je bil po treh zaporednih vladah CDU pod vodstvom Merklove poražen krščansko-demokratski tabor. Grozovit rezultat (24 %), ki je najhujši v zgodovini stranke, je potrdil to, kar so napovedovali mnogi analitiki že pred volitvami, ko so opozarjali na nesposobnost kandidata CDU Armina Lascheta in na njegovo katastrofalno kampanjo. V primeru Nemčije lahko vidimo, kako se je sposobna zmerna desnosredinska politika spremenila v nesposobno. In čeprav je Laschet že odstopil, se bo njegova prazna politika še dolgo občutila, kar nam kažejo tudi javnomnenjske ankete.

 

V nasprotju z Laschetovo prazno politiko je na Irskem tradicionalna desnica uspela uporabiti sredinsko politiko v svojo smer. Res je, po zgodovinskem dvoboju s Fianno Fáil je krščansko-demokratski Fine Gael na dobri poti za dolgotrajno nadvlado na Irskem, saj je rast skrajne levice tam povzročila podporo desnih in liberalnih volivcev okoli te stranke. Hkrati ji je odprtost do socialnih vprašanj odprla vrata tudi do mlajših volivcev.

Edina dobra novica za EPP v zadnjem času je zmaga skupine strank EPP na Češkem, kjer so rezultat izboljšali tako krščanski demokrati iz KDU-ČSL kot liberalni konservativci iz TOP 09.

Ostri konservativizem v Franciji in na Poljskem

Prihajajoče predsedniške volitve v Franciji napovedujejo bitko skoraj izključno med desnimi kandidati, saj aktualni predsednik Macron po javnomnenjskih anketah nima nobenega resnega tekmeca na levi in tri različne protikandidate na desni strani. Do te situacije je nedvomno prišlo zaradi francoske medijske obsesije s priseljenci iz Magreba in Afrike, zaradi česar liberalni predsednik premika svojo retoriko vedno bolj na desno, saj s tem določa teme javne razprave in hkrati reže podporo tradicionalni desni sredini in radikalno desni Marine Le Pen.

Macronov cilj je, da se v drugi krog uvrsti radikalno desni Eric Zemmour, ki se mu zdi lažje premagljiv. Francoska desnica je zaradi tematike ekonomskega liberalizma, ki ji jo je prevzel Macron, prisiljena v razpravo o priseljevanju in s tem povezanim kriminalom, kar se ne kaže dobro pri volivcih.

Na Poljskem je stranka Pravo in pravičnost (PiS) pokazala uspešno alternativo, ki jo sicer izven Poljske poznamo zaradi njenih kritičnih stališč do Bruslja in priseljencev. A v njenem receptu za uspeh se skriva alternativni odnos do ekonomskih vprašanj. PiS je ena redkih desnih strank, ki je odprta do večje vloge države znotraj gospodarstva in ki podpira močne javne sisteme.

V nasprotju z njimi je opozicijska desnosredinska Državljanska platforma veliko bližje ekonomskemu liberalizmu. Kombinacija imigrantske krize na meji z Belorusijo in drugačen odnos do gospodarstva zagotavlja PiS dobre rezultate, čeprav bodo spopadi z Brusljem imeli politične in finančne posledice.

Kot lahko vidimo, je situacija za desno sredino v Evropi zelo različna in se razlikuje od države do države. Kljub temu drži, da se tradicionalna desna sredina podobno kot alternativna desnica pogosto spopada z težavami, čeprav lahko vidimo tudi nekaj uspešnih primerov (npr. Irska in Češka).

Zakaj prihaja do trenda splošnega upadanja moči desne sredine, pa bomo razložili v prihodnjem članku.

Povezani članki

5 komentarjev

  1. Zakaj desne stranke sredine izgubljajo moč, ker je njihova retorika postala enaka oz. celo bolj leva kot od same socialdemokracije ali celo levice.
    Samo primer Angele Merkel poglejmo še leta 2012 je govorila, da je v Nemčiji multikulti propadel, ker se tujci niso asimilirali v nemško družbo. Potem pa leta 2015 obrne ploščo in množično vabi ILEGALNE MIGRANTE z besedo Wir schafen das. Zmogli bomo. Ljudje potem postanejo zmedeni in še potem par slabih izkušenj z migranti in teren za bolj skrajne stranke je pripravljen. Desne stranke so same krive za to kar se jim dogaja ker hočejo ugajati delu volivcev, ki pa jih v nobenem primeru ne bo voliv. Recimo pri nas NSI imajo dobrer ekonomski program vendar jim ga ne uspe približati ljudem. Zakaj ker ne prepoznajo svojih volivcev to niso levi volivci. To so volivci, ki so jih že volili sedaj pa ostajajo doma. Zakaj ker se bojijo, da bo šel njihov glas levici, ki jo NSI s svojim kako bi to povedala vsegliharstvom podpira. Recimo glede aktualne teme podnebne spremembe. Hočejo biti všečni ne povedo pa kje bo Slovenija dobila manjko energije, če opustimo premog in koliko nas bo to stalo. Da o migracijah sploh ne govorimo. Nisem še zasledila, da bi kakšen viden član NSI podprl Poljsko in Madžarsko glede tega.
    Bivši nemški kancler Kohl je rekel CSU mora biti tako radikalna da desno od nje nobene druge desne stranke. Njegovi nasledniki so to pozabili pa tudi drugje.

  3. Desnica je postala levica. Ampak na levi so že druge stranke. Ljudje pa volijo original.
    Kriva je Merklova s priklonom levici, ko je povabila migrante. Sledila je podobna politika vseh desnosredinskih strank po Evropi. Tega desni sredini volilci ne bodo oprostili. Nastale so nove desne stranke, ki so bolj radikalne.
    Popravni izpit so bile “klimatske spremembe”, kjer bi desna sredina lahko s pametno politiko zavrnila gretizme, ki jih ponuja levica. Ampak ne, spet so skočili na isti vlak kot levica. Torej naj bodo levica, normalni ljudje pa bodo volili pravo desnico.

    • TO JE RES.
      Desne stranke naj ohranijo svojo konservativnost, ki zagovarja VREDNOTE na katerih je bila ustanovljena Evropska UNIJA.
      Ko pa se Desnica “prodaja” Liberalcem in se dobrika s Komunisti, pri nas KUL-u, pa samo IZGUBLJA VOLILCE.

      Nihče ne bo volil Desne stranke, če se bo ta izdajala za liberalno. Kajti Levo-Liberalnih imamo v Sloveniji preveč, zato novih ne rabimo.

      Enako je v Bruslju. S tem, ko kak Desni, voli enako, kot Levica, škoduje Desnemu polu – in to v Bruslju, kot v svoji državi.
      EPP, pa je dejansko sama sebe onesposobila in bo dobra le še za opozicijo, vodila EU, pa ne bo nikoli več. Krivdo naj si pripišejo sedanji POSLANCI iz EPP !

Komentiraj