Zahod nevarno podcenjuje globalno teroristično grožnjo

Danes obstaja več terorističnih skupin v več državah po svetu in na več ozemljih, ki jih nadzorujejo, kot kdaj koli prej. Medtem ko se pozornost ZDA in zaveznikov obrača stran od boja proti terorističnim grožnjam v tujini, vrzeli ne poskušata zapolniti le Kitajska in Rusija, temveč tudi Al Kaida in Islamska država. V seriji intervjujev, ki so nastali v začetku septembra ob 22. obletnici napadov 11. septembra, so visoki ameriški protiteroristični uradniki po besedah kolumnista časopisa Washington Post Davida Ignatiusa podali »nekakšen nekrolog« Al Kaidi v njenem prvotnem afganistanskem osrčju.

Direktor Nacionalnega centra za boj proti terorizmu Christy Abizaid je dejal, da je Al Kaida »v svojem zgodovinskem nadiru ... in da je njena oživitev malo verjetna«, saj je »izgubila dostop do ciljev, vodstvene talente, povezanost skupine, predanost navadnih ljudi in prijazno lokalno okolje«.

Terorizma kmalu več, ne manj?

V Afganistanu je Al Kaida nedvomno le še senca svoje nekdanje podobe, vendar to velja že vrsto let, Združeni narodi ocenjujejo število borcev na 400. Njeni pripadniki so vključeni v talibansko vlado, v devetih provincah pa so vzpostavljeni novi vadbeni tabori in logistični objekti. Združeni narodi odnos med talibani in Al Kaido označujejo kot »tesen in simbiotičen«, saj talibani Al Kaidi zagotavljajo kritje, ki ga potrebuje za obnovo, kar pa še zdaleč ni partner ZDA. To, da takšno kritje zagotavlja nepriznani odnos, ni izmišljena zgodba, ki so si jo izmislili vojni hujskači – to je tisto, kar že dve desetletji opredeljuje vezi med skupinama in zakaj je bil nekdanji vodja Al Kaide Ayman al-Zawahiri julija 2022, ko so ga ubili, v talibanskem skrivališču v Kabulu. Medtem ko je njegov domnevni naslednik Saif al-Adel morda še vedno v sosednjem Iranu, pa je drugi enako realen kandidat, Hamza al-Ghamdi, danes skoraj zagotovo pod neko obliko talibanske zaščite.

Poleg Al Kaide je teroristična grožnja, ki izhaja iz Afganistana, precejšnja. Vsaj 20 terorističnih skupin zdaj deluje na afganistanskih tleh z veliko večjo svobodo manevriranja kot pred umikom ZDA, večina od njih pa je stalno sekundarno prisotna na Kitajskem, v Pakistanu, Indiji, Uzbekistanu, Kirgiziji, Kazahstanu ali Siriji. Glavna med temi skupinami je Islamska država, za katero je poveljnik ameriškega Centralnega poveljstva marca dejal, da bo v šestih mesecih sposobna izvesti napade v tujini.

Vojska v priporu

Zaskrbljujoče je, da so obveščevalni podatki, ki so podlaga za to oceno, pridobljeni s spremljanjem dejavnosti zunaj Afganistana, kar pomeni, da zahodne države nimajo dovolj natančnega pregleda nad celotno sliko grožnje. Učinkovitost kampanje za poraz tako imenovanega kalifata Islamske države v obdobju 2014–2019 je nedvomna. A medtem ko zmogljivosti skupine v Iraku ostajajo večinoma omejene, na območjih Sirije, ki so nominalno pod nadzorom režima Bašarja al Asada, kaže jasne znake ponovnega vzpona.

Medtem ko ameriška vlada poudarja zmanjšanje operacij Islamske države na območjih Sirije, ki jih nadzorujejo ZDA, je povsem prezrla drugo plat medalje. Še huje, Islamska država ima še vedno precejšnje dolgoročne prednosti. Za začetek, ostanki njenega ozemeljskega projekta v Siriji in Iraku so po obsegu brez primere. Danes je 53.000 žensk in otrok iz več kot 60 držav sveta, ki so prišli z ozemlja Islamske države, pridržanih v taboriščih za pridržanje, ki jih upravljajo Sirske demokratične sile (SDF) na severovzhodu Sirije. Več kot 60 odstotkov je otrok – številni od njih so v sedanjih razmerah namenjeni temu, da predstavljajo »naslednjo generacijo« Islamske države, navaja Centcom.

Še huje je, da je trenutno pridržanih vsaj 30.000 v boju utrjenih borcev Islamske države – po Centcomovih besedah je to »vojska v priporu«: Približno 10.000 jih je v zaporih SDF na severovzhodu Sirije, vsaj 20.000 pa v iraških zaporih. Le redki bodo tam verjetno ostali za vedno. Nedavna in vztrajna plemenska vstaja na vzhodu Sirije predstavlja potencialno eksistenčni izziv za SDF, Washingtonovega partnerja na terenu v Siriji, s čimer je ogroženo napotovanje ameriških vojakov na to območje in se ponuja nočna mora, da se bodo zapori in taborišča izpraznili.

V Iraku naj bi v prihodnjih mesecih izpustili več deset veteranskih poveljnikov Islamske države, ki so bili v priporu zadnjih 15–20 let. Zahodne obveščevalne službe njihovo izpustitev pričakujejo z veliko zaskrbljenostjo. Dokler širša kriza v Siriji ne bo rešena, bodo Islamska država in ducat drugih terorističnih skupin še naprej žele sadove.

Glede Afrike si zatiskamo oči

Strokovnjaki za boj proti terorizmu bi morali biti bolj kot kjer koli drugje na svetu zaskrbljeni zaradi afriške celine. Skupine, povezane z Al Kaido in Islamsko državo, so po ocenah dejavne v vsaj 28 afriških državah. Po zaporednih državnih udarih v Maliju, Nigru in Burkini Faso so džihadisti v Sahelu v zaskrbljujoči ofenzivi. V Maliju, kjer so mirovne sile Združenih narodov sredi naglega umika, ki ga je izsilila hunta, se zdi, da kombinacija Al Kaide, Islamske države in etničnih upornikov Tuaregov vodi državo v implozijo.

Podružnica Al Kaide, Jamaat Nasr al-Islam wal Muslimin, ki nadzoruje tudi približno 40 odstotkov Burkine Faso, je letos poleti za več kot 400 odstotkov okrepila svoje napade, oblegala Timbuktu in sedem drugih mest, obkolila glavno mesto Bamako, skoraj po mili volji zavzela vojaška oporišča in ubila na stotine ljudi. Samo v zadnjih treh tednih je bilo sestreljenih več malijskih letal in helikopterjev, zaprta so bila komercialna letališča, ruska skupina Wagner pa je utrpela izgube brez primere. Hkrati se še naprej razvija podružnica Islamske države v Sahelu, Islamska država v Veliki Sahari (ISGS), ki je samo v zadnjem letu podvojila svoj ozemeljski nadzor.

Po podatkih Združenih narodov ima ISGS med Malijem in južno Evropo že več aktivnih poti za oskrbo tujih borcev in logističnih zalog ter stalno povezavo s svojo podružnico v Zahodni Afriki. S takšnim tempom bi lahko že čez nekaj mesecev ena ali obe organizaciji, Al Kaida in Islamska država, razglasili neko obliko tako imenovanih ozemeljskih držav na območju Sahela.

Poleg Afganistana, Sirije in Iraka ter Afrike so grožnje in izzivi, ki jih predstavljajo Al Kaida, Islamska država in njihove podružnice, vedno prisotni – od Jemna do Indije in Filipinov. Ta mreža džihadističnih skupin po svetu še zdaleč ni »izginila« ali oslabela do nepomembnosti, temveč poglablja korenine kot še nikoli prej in izkorišča vse večjo utrujenost in nezainteresiranost mednarodne skupnosti za spopadanje z nasilnim ekstremizmom v tujini.

Medtem ko je večina skupin še vedno osredotočena predvsem na lokalno širjenje in utrjevanje, ostajajo Združene države in Zahod največji sovražniki. Al Kaida in Islamska država še zdaleč nista izgubili zanimanja za napade na Združene države in njihove interese po vsem svetu, temveč računata na to, da bo ravnodušnost Washingtona danes okrepila njun jutrišnji obrat proti Združenim državam. V tem smislu je osredotočanje na lokalno raven znak moči in ne šibkosti. Grožnja za Evropo je danes še večja kot za Združene države – bodisi z območij, kot sta Afganistan in Afrika, bodisi iz zunanjih in domačih zarot.