Izvajalci pokola kristjanov v Nigeriji sicer prijeti, vendar se počasni genocid nadaljuje

V Nigeriji so se napadi v cerkvah v preteklosti že dogajali, a srhljivost zadnjega, ki so ga muslimanski banditi izvedli na binkoštno nedeljo, je še posebej zgrozila tamkajšnje prebivalce in svetovno javnost.

Dogodek pa je le vrh ledene gore, opominjajoče na nasilje, ki izvira iz različnih kriz in preplavlja največjo ekonomijo ter najbolj poseljeno državo Afrike.

Pobijali so za lasten užitek

Cerkev v mestu Owo, eni največjih župnij province Ondo na jugozahodu Nigerije, je bila pred nekaj dnevi, na tretji največji krščanski praznik, napolnjena z okoli 1200 katoličani. Ker Owo velja za relativno mirno mesto, je bilo presenečenje toliko večje, ko so sredi maše po svetišču nenadoma odjeknili streli in eksplozije. Verniki so bežali k izhodom, kjer jih je pričakalo še več oboroženih mož – "Pobijali so za lasten užitek," je dejal eden tistih, ki so polurni napad preživeli. Okoli 50, med njimi tudi otroci, naj bi bilo mrtvih, še mnogo več poškodovanih, ki se borijo za življenje v bolnišnicah.

Le nekaj tednov prej je svet pretresla novica, da je skupina študentov na fakulteti na severu Nigerije kamenjala, pretepla in zažgala kolegico, ker naj bi v Whatsapp skupini objavila sporno oz. bogokletno trditev o preroku Mohamedu. Oblasti so prijele dva osumljenca za umor, kar je sprožilo obsežne in nasilne proteste muslimanov, ki so zahtevali njuno izpustitev, saj da sta ravnala pravično.

https://twitter.com/OTloaded/status/1534788523764621312

Počasni genocid nad kristjani

Na lestvici organizacije Open Doors, ki razvršča države glede na to, kako ekstremno je v njih preganjanje kristjanov, Nigerija zaseda sedmo mesto. Poznavalci opozarjajo, da ne gre le za nasprotja med verstvi, ampak celo za "počasni genocid" nad kristjani. Kaj je v ozadju in kako si je Nigerija zaslužila takšno uvrstitev?

Država, ki jo naseljuje več kot 250 etničnih skupin, je versko razdeljena približno na pol med muslimanskim severom in krščanskim jugom. Čeprav je hitro rastoča ekonomija (največja v Afriki), je po Indeksu človekovega razvoja med najslabšimi in velja za eno najbolj skorumpiranih držav na svetu. Pesti jo več različnih kriz: oborožene skupine, ki se borijo proti naftni industriji, separatisti, ugrabitelji ter nenazadnje – džihadisti.

https://twitter.com/RotimiAkeredolu/status/1533447037395550209

Džihadizem s severovzhoda širi islamska vojaška skupina Boko Haram: čeprav je predsednik Buhari pred leti že slavil zmago nad omenjenimi ekstremisti, je danes očitno, da mu te ni uspelo doseči. Nasprotno, skupina se širi, izkorišča revščino in nenadzorovane, odmaknjene dele države, kjer lahko ustrahuje lokalne skupnosti.

Še hujša od Boko Haram je v zadnjih letih postala t. i. Zahodnoafriška provinca Islamske države, ki ima vpliv predvsem na severu – tam se kristjani s preganjanjem soočajo že skoraj stoletje.

Proti jugu pa se nasilje širi še posebej s konflikti med muslimanskimi nomadskimi pastirji, ki naj bi zaradi podnebnih sprememb in širjenja puščave iskali nove površine za pašo, in krščanskimi kmeti, ki tam prebivajo. Mnogi poznavalci trdijo, da pri napadih, pobojih, požigih in ugrabitvah v resnici ne gre za zemljo, ampak za nasilno in načrtno islamizacijo, uničenje vseh kristjanov, kar pod krinko zagovarjanja pravic pastirjev uživa tiho podporo v predsedniku Buhariju.

Kultura nekaznovanja za zločine nad kristjani

O situaciji v Nigeriji je za NCR spregovoril Stephen Rasche, ki trenutno prav tam raziskuje preganjanje kristjanov. O zadnjem pokolu v provinci Ondo je dejal, da je zdaj očitno, da je kultura nekaznovanja (za zločine nad kristjani), ki je naraščala v zadnjih letih, ušla izpod nadzora. "Strelci [...], ki so najverjetneje muslimanski pastirji Fulani, so se razvili v blodeče bandite, ki se premikajo po gozdovih in zdaj skušajo pokazati svojo moč in zmožnost, da udarijo, celo na jugu."

Rasche je kritičen do nigerijske vlade, ki da za zaščito kristjanov ni storila nič. Hkrati za veliko napako označi dejanje administracije ameriškega predsednika Bidna, ki je Nigerijo odstranila s seznama "posebej zaskrbljujočih držav", kar se tiče nasilja in preganjanja v zvezi z versko svobodo. Poleg tega nigerijski vladi ZDA prodaja napredno orožje, ki "v njihovih rokah doslej ni naredilo nič za pozitivno spremembo v državi".

Poznavalec z več desetletji izkušenj s kritičnih območij je glede situacije v Nigeriji črnogled in pravi, da se bo za kristjane bržkone še poslabšala. Kaj pa po njegovem mnenju lahko storimo zahodnjaki? Predvsem zahtevamo več od svojih voditeljev, tako političnih kot verskih, pravi. "Poskusi, da bi te pokole in brutalne zločine označili kot vprašanje podnebnih sprememb ali drugih zahodnih skrbi glede socialne pravičnosti, morajo biti označeni ne le kot zmotni, ampak v resnici sokrivi. Podnebne spremembe niso ubile vernikov, ki so prejšnji vikend mirno sedeli pri maši v Owu. Te situacije se ne bodo izboljšale, če bomo mi na Zahodu nadaljevali z izmišljanjem zgodb, s katerimi prikrivamo resnično dogajanje, da bi ustrezalo naši narativi," jasno sklene.

Kljub vsemu pa krščanstvo na nigerijskih tleh vsaj v prenesenem pomenu nikakor ne umira. Skoraj vsi katoličani so pri maši vsako nedeljo, novih duhovnih poklicev je mnogo, semenišča so polna in razen na konfliktnih območjih se cerkve ne zapirajo, ampak ravno obratno.

Napadalci naj bi bili prijeti

Danes mediji v Nigeriji in širše poročajo o tem, da so bili napadalci prijeti. Starešina Olowo iz Owa je potrdil prijetje osumljencev, odgovornih za pokol v cerkvi na zadnjo nedeljo v Owu. V četrtek zvečer je v svojem nagovoru v jeziku joruba potrdil aretacijo teroristov, odgovornih za nedeljski pokol.

https://twitter.com/eastconsigliere/status/1534983451383824384