Koroška tri leta po poplavah še vedno čaka na ključne zaščitne ukrepe

Država predstavlja večmilijonska vlaganja v obnovo koroških vodotokov, župani pa opozarjajo na počasne postopke in finančne težave. Zadrževalnik Poljana bo predvidoma dokončan šele leta 2028.

Več kot tri leta po katastrofalnih poplavah, ki so avgusta 2023 prizadele Koroško, obnova še ni končana. Ministrstvo za okolje in prostor poroča o skoraj 50 milijonov evrov vrednih izvedenih in načrtovanih ukrepih na vodotokih, medtem ko občine opozarjajo na težave pri financiranju projektov. Eden pomembnejših protipoplavnih objektov, zadrževalnik Poljana, naj bi bil dokončan šele v prvi polovici leta 2028. Kljub obsežnim državnim vlaganjem ostaja odprto vprašanje, koliko zaščitnih ukrepov je že dejansko izvedenih.

Obnova koroških vodotokov in državna vlaganja

Na seji sveta koroške regije 6. novembra so predstavniki ministrstva za okolje in prostor predstavili potek popoplavne obnove. V skoraj 50 milijonov evrov vredne ukrepe na koroških vodotokih so vključeni tako že opravljena dela kot posegi, ki še čakajo na izvedbo. Ministrstvo ni navedlo natančnega razmerja med njimi.

Direktor Direkcije Republike Slovenije za vode Roman Kramer je poudaril, da obnova ne sme pomeniti zgolj odpravljanja nastale škode. Prihodnje ureditve morajo zagotoviti večjo odpornost naselij na ekstremne vremenske dogodke ter trajnejšo zaščito prebivalcev in njihovega premoženja.

Država je za obnovo Koroške že zagotovila precejšnja sredstva. Po podatkih, ki jih je februarja objavilo takratno ministrstvo za naravne vire in prostor, so koroške občine iz predplačil in rednih programov za odpravo posledic naravnih nesreč prejele 162 milijonov evrov. S temi sredstvi je bilo financiranih 141 projektov. Za leto 2026 je bilo odprtih še več kot 76 projektov v skupni vrednosti skoraj 100 milijonov evrov. Podatki zajemajo širšo obnovo po naravnih nesrečah, ne zgolj urejanja vodotokov.

Med večjimi naložbami je projekt zmanjševanja poplavne ogroženosti ob Meži in Mislinji, vreden približno 38,6 milijona evrov. Od tega je predvidenih okoli 31,9 milijona evrov evropskih sredstev. Projekt zajema območja Slovenj Gradca, Mežice, Dravograda in Prevalj.

Ureditve v osrednjem delu Mežice so že zaključene, na drugih območjih pa dela še potekajo oziroma so v različnih fazah priprave. V Dravogradu je februarja takratni minister za naravne vire in prostor Jože Novak predstavil tudi 13,5 milijona evrov vredno ureditev ob Meži in Dravi, financirano iz Načrta za okrevanje in odpornost. Večina gradbenih del je bila takrat že opravljena. Zaključek projekta je bil predviden še letos.

Na novembrski seji so predstavili tudi 21 regionalnih projektov v skupni vrednosti sofinanciranja nad 60 milijonov evrov. Med njimi so poleg protipoplavnih ureditev še naložbe v vodovodno, kanalizacijsko in zeleno infrastrukturo. Zneski se nanašajo na različne programe in obdobja, zato jih ni mogoče preprosto seštevati. Iz predstavljenih podatkov prav tako ni razvidno, koliko sredstev je bilo za posamezne ukrepe že izplačanih.

Gradnja zadrževalnika Poljana se je zamaknila v leto 2028

Na reki Meži v občini Prevalje od maja 2024 gradijo suhi zadrževalnik Poljana. Zaradi nepredvidenih geotehničnih razmer in dolgotrajnih postopkov pridobivanja zemljišč se je gradnja precej zavlekla.

Zadrževalnik bo ob visokih vodah začasno zadržal del poplavnega vala in zmanjšal največje pretoke Meže. Zemeljski nasip bo dolg 279 metrov in visok 9,5 metra, skupaj s temeljenjem pa bo njegova višina znašala 14 metrov. Ob stoletnih visokih vodah naj bi zadržal približno 850.000 kubičnih metrov vode. Projekt vključuje še ureditev približno 600 metrov struge nad zadrževalnikom in 300 metrov pod njim ter prestavitev komunalnih vodov. Vrednost gradbene pogodbe znaša okoli sedem milijonov evrov.

Leta 2025 se je po večdnevnem močnem deževju na gradbišču sprožil zemeljski usad. Ogrozil je že zgrajeni del talnega izpusta, zato so morali gradnjo na prizadetem območju začasno ustaviti. Sanacija se je začela junija 2026. Izvajalec NIVO EKO je izvajal zaščito brežin, vrtanje sider in nameščanje zaščitnih mrež. Direkcija za vode je avgusta sporočila, da naj bi sanacijski ukrepi omogočili delno nadaljevanje gradnje.

Zapleti so vplivali tudi na časovnico. Zadrževalnik bi moral biti po prejšnjih napovedih dokončan do konca leta 2027, septembra pa je Koroški radio že poročal o zamiku na maj 2028. Ministrstvo je novembra potrdilo dokončanje v prvi polovici leta 2028.

Ob tem se odpira tudi vprašanje evropskega sofinanciranja. Zadrževalnik je del širšega projekta zmanjševanja poplavne ogroženosti ob Meži in Mislinji, za katerega je na uradni spletni strani kot konec obdobja upravičenosti stroškov naveden 31. december 2027.

Kako bo poznejše dokončanje Poljane vplivalo na financiranje in izpolnjevanje projektnih obveznosti, iz objavljenih pojasnil ni razvidno. Sam zamik še ne pomeni, da so evropska sredstva ogrožena. Neznana ostaja tudi vrednost dodatnih sanacijskih del. Direkcija je predstavila tehnične razloge za zamudo, celotnega finančnega učinka zapletov pa doslej ni pojasnila. Zadrževalnik bo po dokončanju zmanjšal poplavno ogroženost dolvodnih območij, vseh tveganj pa ne bo mogel odpraviti.

Župani opozarjajo na dolgotrajne postopke

Koroške občine pri obnovi ovira tudi počasno potrjevanje dokumentacije in podpisovanje pogodb. Nekatera dela zato začenjajo, še preden imajo zagotovljena izplačila. Prevaljski župan in predsednik razvojnega sveta koroške regije Matic Tasič je 6. novembra za Koroški radio ocenil, da so koroške občine izvedle že več kot polovico sanacijskega programa. Po njegovih besedah jim to uspeva tudi zato, ker se projektov lotijo pred podpisom pogodb o financiranju.

Takšne odločitve povzročajo likvidnostne težave. Občine se morajo zaradi plačevanja izvajalcev dodatno dogovarjati z bankami, čeprav dela na terenu že potekajo. Tasič je ob tem izrazil željo, da bi popoplavno sanacijo zaključili do konca leta 2028, če bodo razmere to dopuščale.

Na zahtevne postopke pridobivanja evropskih sredstev je opozorila tudi Regionalna razvojna agencija za Koroško. V dogovor za razvoj regije za obdobje 2021–2027 je vključenih 19 projektov, za katere je predvidenih približno 21,4 milijona evrov kohezijskih sredstev.

Po oktobrskih podatkih agencije je bila odločitev o dodelitvi sredstev potrjena za šest projektov, pogodbo o izvajanju pa sta imela le dva. Nekatere občine so se zaradi številnih pripomb na dokumentacijo srečevale z zamudami pri potrjevanju vlog. Med primeri je prevaljski Park Jezero. Občina je projekt že odprla, medtem ko je še urejala vprašanja evropskega sofinanciranja. Sredstva je po daljših postopkih pozneje pridobila.

Ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj je opozorila tudi na pomanjkljivo pripravljene občinske vloge. Obenem je za Koroški radio priznala težave pri njihovem pregledovanju in napovedala spremembe v delovanju ministrstva. Med predvidenimi izboljšavami je navedla uporabo orodij umetne inteligence za hitrejšo obravnavo dokumentacije. Uradnike želi spodbuditi tudi k dejavnejšemu svetovanju občinam, da bi te pravočasno pripravile ustrezne vloge.

Odprto ostaja financiranje druge faze protipoplavnih ureditev v Dravogradu. Po poročanju Koroškega radia ima občina že pripravljene projekte in pridobljena potrebna zemljišča, sredstva za izvedbo pa še niso zagotovljena. Ministrstvo napoveduje nadaljevanje projektov, vendar natančnejših rokov financiranja ni predstavilo.

Evropska sredstva in nadaljevanje obnove

Za dodatne protipoplavne ukrepe na Koroškem trenutno ni dovolj sredstev, je ob obisku regije opozorila ministrica Polona Rifelj. Po informacijah direkcije za vode nekateri projekti tudi še niso ustrezno pripravljeni, zato jih ni mogoče takoj začeti izvajati. Pri nadaljnjih ureditvah ministrstvo računa tudi na sredstva vodnega sklada. Uporabiti jih namerava za projekte, ko bodo pripravljeni za izvedbo.

Finančni položaj dodatno zapletajo različni viri sofinanciranja in časovnice posameznih programov. Svet Evropske unije je 10. julija potrdil šesto spremembo slovenskega Načrta za okrevanje in odpornost. Pri nacionalni naložbi za zmanjševanje poplavne ogroženosti in drugih podnebno pogojenih tveganj se je predvideni obseg sredstev znižal s približno 172,9 na 141,1 milijona evrov.

Nepovratna sredstva so se zmanjšala z 61,39 na 50,81 milijona evrov, posojila pa s 111,49 na 90,28 milijona evrov. Urad za okrevanje in odpornost je med razlogi navedel nižje stroške nekaterih projektov in časovno neizvedljivost ene od načrtovanih naložb. Sprememba se nanaša na nacionalni načrt, ne neposredno na evropsko kohezijsko financiranje zadrževalnika Poljana. Slovenija je po pojasnilih urada kljub prerazporeditvam ohranila skupno višino razpoložljivih sredstev načrta.

Vlada je julija ocenila, da bo za celotno obnovo po poplavah avgusta 2023 do konca leta 2028 potrebnih 2,09 milijarde evrov. Na Koroškem bodo prihodnja leta namenjena dokončevanju že začetih del in pripravi dodatnih zaščitnih ukrepov. Občine opozarjajo na finančne in administrativne ovire, država pa napoveduje poenostavitev postopkov.

Za prebivalce območij, ki so jih poplave najhuje prizadele, ostaja bistveno, kdaj bodo načrtovane ureditve dokončane in koliko dodatne varnosti jim bodo zagotovile.