Ali bo Bruselj ukrepal proti Italiji zaradi kvot v šolstvu ter prepovedi burk in hidžabov

Evropska komisija je v torek sporočila, da je Italija pod drobnogledom zaradi novih predlogov, ki bi omejili število migrantov s slabim znanjem italijanščine v enem razredu ter prepovedali nošenje nikaba in burke v šolah. Italijanska vlada je zaradi priselitve večjega števila migrantov v določenih regijah in okrožjih pod tako hudim pritiskom, da se že ustvarjajo geta in cele generacije novih naseljencev brez znanja uradnega jezika. Zato so pripravili zakon, ki naj bi to spremenil. Evropska izvršna podpredsednica za socialne pravice, spretnosti, kakovostna delovna mesta in pripravljenost Roxana Mînzatu je že javno povedala, da gre za diskriminatorno zakonodajo.

Italijanski predlog

Vlada predsednice vlade Georgie Meloni je predlagala spremembo zakonodaje v šolstvu, ki bi omogočila večjo integracijo tujcev. Istočasno se zavzema za prepoved burk in nikabov, kar bi preprečilo normalizacijo nasilja nad ženskami. V zakonu sicer ni predloga, ki bi prepovedoval nošenje naglavne rute, oziroma hidžaba. Italija načeloma že ima pravilo od leta 2010, ki nalaga šolam omejitev tujcev s 30% na razred. Trenutna pravila dovoljujejo izjeme in dopuščajo lokalnim vladam, da se samostojno odločajo kako bodo učence porazdelile po razredih.

Italijanski statistični urad ISTAT navaja, da je bilo v šolskem letu 2023/24 v italijanskih šolah 11,6 odstotka učencev brez italijanskega državljanstva.

Če gre v tem trenutku le za ohlapna pravila, ki so na voljo lokalnim organom, ti pa jih potem lahko upoštevajo ali tudi ne, se bo tokrat italijanska vlada lotila problema z zakonom, ki bo 30% kvoto migrantov zapovedal kot obveznost za vse italijanske šole. Istočasno vlada že sofinancira učenje italijanščine v šolah, kjer migranti predstavljajo več kot 20% populacije, vendar gre za podoben ukrep kot v Sloveniji, kjer učenci takšne programe niso obvezni obiskovati.

Tokrat bo zakon zahteval, da se učenci, ki nimajo dovoljšnjega znanja italijanščine le te naučijo, kajti to naj bi bil pogoj za nadaljnje šolanje. Zakon bi veljal za vse šole, tisti, ki nimajo dobrega znanja italijanščine, se bodo morali udeležiti obveznih ur jezika za izpopolnitev znanja. Enako bi veljalo za maksimalno kvoto tujcev v posameznem razredu, torej kot obvezen ukrep v vseh šolah. Prepoved nošenja burk in nikabov naj bi veljala tako za učence, učitelje, kot starše, torej gre za prepoved zakrivanja obraza in ne las, saj naj bi hidžabi ostali dovoljeni. Natančen zakon še ni prišel v javnost, vendar naj bi ga vlada predstavila do konca leta.

Razlogi za takšno zakonodajo

Migracija v Italijo  je v zadnjih desetih letih poskočila podobno kot v druge evropske države. Slaba integracija prišlekov je ustvarila migrantska geta predvsem po velikih mestih, velik del migrantov pa se ni vključil niti v družbo niti v ekonomijo. Takšen primer je največji italijanski geto blizu Foggije imenovan Gueto de Borgo Mezzanone, ki spominja na brazilske favele in predstavlja nov korak nazaj na italijanskem podeželju in v mestih. Toda podobni primeri so že bližje slovenski meji v severni Italiji, kjer so stare skupnosti zamenjali migrantski valovi brez znanja jezika.

Rezultati getoizacije so vidni na zadnjih demonstracijah v Franciji, Nemčiji, Belgiji in tudi Italiji, kjer je prišlo do uličnih bojev, uničevanja, požiganja in nasilja. Italija je podobne izgrede izkusila v Milanu in Torinu, razširili so se deloma še na druga mesta. To sicer ne pomeni, da je udeležena celotna migrantska skupnost, ampak le del, predvsem ta, ki se je preseljeval v množičnih selitvah zadnjega desetletja, predvsem leta 2023. Italija je deloma omejila nelegalne migracijske tokove, vendar geografska lokacije Italije omogoča lažji prihod v EU kot skozi druge države.

Slaba integracija prišlekov je ustvarila migrantska geta predvsem po velikih mestih, velik del migrantov pa se ni vključil niti v družbo niti v ekonomijo.

Migracija kot ena najpomembnejših političnih tem v Italiji

Migracije so ena najbolj kočljivih italijanskih političnih tem, kjer je desnica izrazito proti migraciji, medtem ko levica izrazito podpira migracije, med drugim tudi ilegalne. Melonijeva je sicer že večkrat uporabila termin 'etnična substitucija' v političnih soočenjih, po drugi strani bi levica na široko odprla vrata praktično vsem. V Italiji je nekaj čez 5 milijonov migrantov, ilegalne migracije pa predstavljajo okoli 200 tisoč migrantov, kar je nekoliko nižje od let 2014 – 2017, ko so najvišje številke dosegale celo preko 700 ilegalnih migrantov. Ocene ilegalnih migrantov se zelo razlikujejo, Eurostat je dal za leto 2025 številko 295 tisoč, nekatere ocene se gibajo celo do pol milijona.

Levica sicer večkrat očita Melonijevi, da je med 5 milijoni migranti večina iz EU in vzhodne Evrope, prav tako so pod svoje okrilje vzeli veliko ukrajinskih beguncev. Toda migranti iz EU ne predstavljajo kulturno in jezikovno breme v Italiji, medtem ko drugi priseljenci, če ne gredo skozi dober program integracije, lahko predstavljajo tako kulturno kot varnostno težavo. Tukaj je potrebno poudariti, da to ne drži za celotno neevropsko migrantsko populacijo in bi bilo avtomatično prenašanje krivde na vse ljudi, ki gredo po domače povedano 's trebuhom za kruhom', krivično.

Evropska komisija nasprotuje integraciji

Evropska izvršna podpredsednica za socialne pravice, spretnosti, kakovostna delovna mesta in pripravljenost Roxana Mînzatu je v odgovoru na vprašanje članice Demokratske stranke v Evropskem parlamentu Nicole Zingaretti povedala, da Evropska komisija skrbno spremlja dogajanje v Italiji. Kot je namignila, naj bi šlo v tem primeru morda za diskriminacijo, saj je diskriminacija v EU dovoljena izključno takrat ko gre za kršenje javnega reda in miru, ali zdravja. Zingarettijeva je še očitala Italiji, da šolstvo ne potrebuje takšnih ukrepov, ampak več denarja.

Evropska komisija je sporočila, da sicer pozorno spremlja situacijo, ampak v tem trenutku ne namerava ukrepati, kajti rok za sprejem zakona je 29. november, ko se zaključi razprava v italijanskem Senatu.

Potrebno je sicer poudariti, da Komisija in ostali njeni člani razen Mînzatujeve še niso podali formalnega mnenja, zato ne vemo kakšno bo končno stališče Komisije. Italijanski zakon ne pomeni nujno diskriminacije in kršenja evropskih pravil, saj se ta v večini nanašajo na državljane držav Evropske unije. Če prav razumemo Zingarettijevo, potem bodo verjetno italijanski člani EU parlamenta na levem političnem polu še poizkušali doseči ukrepe Bruslja proti Italiji glede tega vprašanja. Sami so se namreč izrazili, da želijo italijanski umik zakonodaje preden Bruselj prisili Italijo v umik.

V tem trenutku ne vemo kaj pomeni odgovor Mînzatujeve, ki pravi, da Bruselj skrbno spremlja italijanske ukrepe, vendar je Bruselj z ohlapno izjavo sicer omenil, da se načeloma ne vtikajo v interne zadeve članic, razen če te ne kršijo vrednot in zakonodaje Evropske unije. EU Komisija je sporočila, da sicer pozorno spremlja situacijo, ampak v tem trenutku ne namerava ukrepati, kajti rok za sprejem zakona je 29. november, ko se zaključi razprava v italijanskem Senatu. Takrat bodo namreč podali mnenje glede diskriminacije in morebitnih ukrepov.

Odgovor vlade in njenih nasprotnikov

Melonijeva je na te očitke odgovorila, da gre za popolnoma racionalno odločitev, ki ni namenjena razlikovanju, ampak gre za vzpodbudo integraciji in preprečevanje getoizacije šolskih razredov, kar omogoča enake priložnosti za vse učence. Istočasno ne gre za diskriminacijo, saj otroci migrantov ne bodo deležni slabšega šolanja, ampak gre za bolj kvalitetno šolanje. Ne glede na to, da je delež tujcev v italijanskih šolah 11,6%, saj je težava namreč tam, kjer je visoka koncentracija migrantov. V takšnih okrožjih otroci, ki ne znajo italijansko lahko presežejo polovico otrok, ali celo večino. Na ta način se ustvari getoizacija, nezmožnost integracije v italijansko družbo, kar nazanje pripelje do nezadovoljstva, ki ga lahko trenutno opazujemo na ulicah evropskih mest.

Italija se sooča še z drugo težavo. V preteklosti so članice EU, kot na primer Nemčija, Francija in skandinavske države na veliko vabile migracijo iz Afrike, vendar je zaradi bližine afriškim obalam velik del migracije morala absorbirati ravno Italija. Italijanska vlada zato poudarja, da je sistem uveljavljen v Dublinski pogodbi nepravičen in nesolidaren, ker lahko članica na severu Evrope vabi migracijo, ki se potem ustali v Italiji.

Italijanska opozicija in razni aktivisti iz nevladnih organizacij po drugi strani pravijo, da gre za vprašanje legalnosti, ker bi s tem onemogočili šolanje tujih otrok v njihovih skupnostih, saj bi se morali prešolati. To je sicer posledica že obstoječe getoizacije, zato bodo takšni ukrepi nujni. Društvo ravnateljev se izgovarja, da imajo že sedaj težave z otroci tujcev, ki ne obiskujejo dodatnih ur italijanskega jezika. Ravnatelji ne verjamejo, da bo zdaj možno celotno zadevo spremeniti in pripraviti tujce do učenja jezika. Toda brez integracije in znanja jezika bodo tujci težko postali del italijanske ekonomske in družbene identitete.

Prepoved burke in nikaba

Italija naj bi s septembrom prepovedala še nošenje burke in nikaba, s tem ukrepom pa bi se približala Franciji, Norveški in Bolgariji. Takšne prepovedi obstajajo tudi v muslimanskih državah, kot na primer v Tuniziji, Turčiji, Kazahstanu in Azerbajdžanu. Iz italijanskih skrajno levičarskih organizacij in aktivistov že lahko slišimo kritike, kar ni nenavadno, saj se v celotni Evropi ustvarjajo rdeče-zelene koalicije. Vsekakor bi morala biti prepoved burk in nikabov na celotni ravni Evropske unije, saj bi njene institucije morale zaščititi ženske pred nasiljem.

Težava EU je nesposobnost kontrolirati situacijo

Danes lahko vidimo, da evrokrati in posamične države niso več sposobne nadzirati migrantskih tokov, zato lahko opazujemo kaos na evropskih ulicah. Evropa ne zmore učinkovito nadzirati morja in meja, poplava neintegrirane migracije pa med evropskim prebivalstvom ustvarja nezaupanje in jezo, kar lahko pripelje do dejanskega sovraštva. Evrokrati v svojih odlično plačanih slonokoščenih stolpih ne želijo reševanja problemov in posledice prepustijo ostalemu prebivalstvu, ki ne zmore plačevati stanovanj v ekskluzivnih soseskah.

Evropa ne zmore učinkovito nadzirati morja in meja, poplava neintegrirane migracije pa med evropskim prebivalstvom ustvarja nezaupanje in jezo, kar lahko pripelje do dejanskega sovraštva.

Evropa lovi zadnji čas za integracijo obstoječe migracije in restriktivno nadziranje meja. Leta in leta nenadzorovanih migracij je povzročilo getoizacijo, nastanek držav znotraj držav kamor si ne upa niti policija, medtem ko je pritisk na socialo tako velikanski, da ga evropske države ne zmorejo več. To se pozna v slabših storitvah, kar je prav tako prispevalo k protestom, ki so se jim pridružili levičarski skrajneži in neintegrirani migranti. Imigracija ni le odprtje meje, ampak mora ta potekati s popolno integracijo, sicer se v državi ustvarijo 'države' večih kultur, kar prej ko slej pripelje do napetosti, to pa lahko opazujemo že danes.

Pomislimo namreč, ali lahko Francozi zaupajo svojim oblastem ko jim policija pove, da jih ne bo več varovala, varovanje pa naj si zagotovijo kar sami? Ko te državne institucije več ne morejo zaščititi, potem pade celoten sistem zaupanja med državljani in vladajočimi. Brez nadzorovane migracije, restriktivnih meja in integracije se bo nasilje le še stopnjevalo, kar bo pripeljalo do eksplozivne situacije iz katere se bomo težko izkopali.