Zahod nad Rusijo s sankcijami, »ki grizejo, ne le lajajo«

Zahodni svet po današnjem začetku vojne v Ukrajini sprejema velik paket sankcij, katerih namen je Rusiji onemogočiti financiranje vojne in močno prizadeti njeno gospodarstvo. Dodatne gospodarske in finančne sankcije proti Rusiji in Belorusiji je v četrtek napovedal ameriški predsednik Joe Biden, prav tako so se o njih dogovorili evropski voditelji, sankcije pa sta zaostrili tudi Velika Britanija in Kanada.


Evropski voditelji so se dogovorili o sankcijah, ki obsegajo finančni sektor, energetiko, promet, nadzor in financiranje izvoza ter omejitve glede vizumske politike. Države članice naj bi jih sprejele “brez odlašanja", predvidoma že v petek.


EU je ukrepe usklajevala tudi z ZDA, Združenim kraljestvom, Kanado, Japonsko in Avstralijo. Voditelji pa so pozvali tudi k takojšnji prekinitvi ognja in umiku ruskih čet.

Slovenski premier Janša, ki je svoj obisk Ukrajine prestavil, se je skupaj s poljskim kolegom Morawieckim zavzel za možnost omogočenja "evropske perspektive" Ukrajini, Moldaviji, Gruziji in državam Zahodnega Balkana, saj meni, da se bo sicer na ta območja širil "nekdo drug".

ZDA napovedale sankcije, ki bodo na Rusijo vplivale dolgoročno

“ZDA tega ne delajo same, zgradili smo koalicijo, ki predstavlja polovico svetovnega gospodarstva,« je ob napovedi sankcij dejal Biden, ki je poudaril, da bodo sankcije na Rusijo vplivale tudi dolgoročno.

Sankcije tako ZDA z EU in državami G7 uvajajo proti ruskim bankam, tehnološkim podjetjem, prizadele naj bi tako rusko gospodarstvo kot tudi vojsko in elite, poleg tega pa tudi dve beloruski banki, tamkajšnjega ministra za obrambo in državnega sekretarja. ZDA zamrzujejo tudi vse rusko premoženje v državi in premoženje nekaterih posameznikov. ZDA in zaveznice bodo tudi 50 % omejile ruski uvoz visokotehnoloških izdelkov, je napovedal Biden.

»V torek smo Rusiji preprečili zbiranje denarja v ZDA in EU, sedaj smo uvedli sankcije na največja državna podjetja Rusije, med drugim na podjetje s 1400 milijardami dolarjev premoženja. Prepoved izvoza visoke tehnologije pomeni, da ne bodo mogli posodabljati vojske. Gre za velik udarec Putinovim dolgoročnim strateškim ambicijam,« je dejal Biden.

https://twitter.com/POTUS/status/1496937775999954965

Ameriški predsednik je sicer o Putinovih ambicijah dejal, da so »v nasprotju s tem, kjer je preostanek sveta« ter da želi ponovno vzpostaviti Sovjetsko zvezo. Biden je dejal tudi, da se po napadu Ukrajine s Putinom nima namena pogovarjati.

Voditelji Evropskega sveta o ukrepih, ki bi ohromili ruske strateške sektorje

Tudi evropski voditelji, ki so se o dodatnih sankcijah zoper Rusijo usklajevali na srečanju Evropskega sveta, so govorili o podobnih ukrepih, kot jih je napovedal Biden.

Dogovorili so se za finančne sankcije, ki prepovedujejo dostop ruskim bankam do evropskih finančnih trgov in so usmerjene v 70 odstotkov ruskega bančnega trga in pomembna podjetja v državni lasti, vključno z obrambnim sektorjem. Prizadet bo tudi energetski sektor, kjer je EU sprejela prepoved izvoza, državi pa je tudi omejen dostop do polprevodnikov in najsodobnejše programske opreme. EU je uvedla tudi prepoved prodaje letal in opreme ruskim letalskim prevoznikom. Prav tako je sprejela omejitev izdajanja vizumov za ruske diplomate in poslovneže.

Voditelji so prek videopovezave o razmerah v državi govorili tudi z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Zavzeli pa so se tudi za nov, dodatni paket sankcij, ki bi bile usmerjene proti Belorusiji.

Evropski voditelji so si bili že ob prihodu na vrh pretežno enotni, da Ukrajina potrebuje podporo in pomoč EU ter da gre tudi za vojno proti Evropi in demokraciji. "Ne potrebujemo sankcij, ki lajajo, potrebujemo sankcije, ki grizejo, in če sankcije ugriznejo, morajo ugrizniti na zelo temeljit način," je novinarjem ped začetkom današnjega srečanja, ki naj bi predvidoma trajalo do zgodnjih jutranjih ur, dejal belgijski premier Alexander De Croo in dodal, da si želi razširitve sedanjega osnutka sankcij, da bi te prizadele rusko elito ter vojsko in industrijo.

"Usmerili se bomo v strateške sektorje ruskega gospodarstva z blokiranjem njihovega dostopa do tehnologij in trgov, ki so ključni za Rusijo. Oslabili bomo rusko gospodarsko osnovo in njeno sposobnost modernizacije," je že zjutraj dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je napovedala zamrznitev ruskega premoženja v EU ter ustavitev dostopa ruskih bank do evropskih finančnih trgov.

Sankcije bodo morale potrditi tudi vse države, ukrepi pa bodo začeli veljati po objavi v Uradnem listu EU. Potencialno bi lahko bile potrjene že jutri.

https://twitter.com/ZerjavicDelo/status/1496916768094367750

Metsola za hude sankcije brez primere

Tudi predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je na večerni novinarski konferenci izpostavila, da je prav pokazati praktično solidarnost z ukrajino, kar je EU storila z 1,2 milijarde evrov pomoči. "Prav in smiselno je pokazati našim državljanom v Baltiku in sosednjih državah, da so naše vrednote pomembne. Da smo pripravljeni plačati ceno zanje, če bo potrebno," je dejala. Pozdravila je tudi ustavitev projekta Severni tok 2 in sprejem sankcij proti Rusiji "brez primere". zavzela se je tudi za izključitev Rusije iz sistema SWIFT, za kar pa med državami ni bilo enotne podpore.

Opozorila je tudi na pomen energetske varnosti, saj so v EU tudi članice, ki so popolnoma odvisne od ruskega plina, pa tudi na kampanjo dezinformacij, ki jo vodi Rusija.

"Priznavamo evropsko perspektivo Ukrajine," je med drugim dejala. Opozorila pa je tudi, da je ruska invazija na Ukrajino del agende destabilizacije, pri kateri avtoritarnost nasprotuje demokraciji.

Precejšnja škoda za Rusijo, a prizadeta bo tudi EU

Škoda za Rusijo bi lahko bila velika. EU je namreč največja trgovinska partnerica Rusije in predstavlja okrog 37 % njene blagovne menjave. Bodo pa sankcije prizadele tudi EU in njena podjetja, Rusija pa je tudi že napovedala povračilne ukrepe.

Največje gospodarske izgube naj bi utrpele Nemčija, Nizozemska, tudi Italijo skrbijo posledice za njeno industrijo luksuza. Nemčija je že umaknila ključni dokument, potreben za certificiranje plinovoda Severni tok 2, ki povezuje Nemčijo in Rusijo.

Posebna skrb je tudi na strani evropskega energetskega sektorja, ki je močno odvisen od ruskega plina in nafte.

Janša z Morawieckim za omogočenje evropske perspektive Ukrajini

Voditelji so že tekom dneva izražali podporo neodvisnosti in suverenosti Ukrajine ter se zavezali k zagotovitvi dodatne politične, finančne in humanitarne podpore.

Skupaj s poljskim predsednikom vlade Morawieckim je Janša na evropske voditelje naslovil pismo, v katerem sta se zavzela, da bi Ukrajina čim prej, najkasneje do leta 2030, postala polnopravna članica EU, kar bi državi dalo »strateško upanje in motiv, da bi vztrajala pri obrambi svoje domovine, suverenosti in demokracije«.

»Čas je za hitre in pogumne odločitve. Boj za Evropo je v teku. Zgodovinska lekcija zadnjih dveh desetletij je, da če se EU ne širi, se širi nekdo drug. Zdaj plačujemo ceno za ignoriranje tega. Učimo se iz tega, saj se bo cena nevednosti v prihodnosti le še povečevala,« sta zapisala voditelja.

Tudi Janša je pred vrhom spregovoril o evropski perspektivi in isti pristop hitre pridružitve predlagal tudi za Moldavijo, Gruzijo in države Zahodnega Balkana. Janša je ob tem, dejal, da če se ne širi prostor svobode, demokracije in spoštovanja vladavine prava, se širi nekdo drug. »Če se ne učimo iz zgodovine, bomo plačali višjo ceno v prihodnosti,« je dejal Janša. Podpisu pisma se druge članice EU niso pridružile, je pa Janša dejal, da ima podporo nekaterih voditeljev severne in srednje Evrope.

https://twitter.com/ZerjavicDelo/status/1496572195434381314

Nato v obrambne ukrepe

Tudi Nato je danes sprejel dodatne ukrepe. Ker Ukrajina ni članica Nata, v državi ni Natovih vojakov, je pa zveza okrepila obrambo svojih članic.

Tako bodo dodatno povečali prisotnost vojakov v vzhodnih članicah, več kot 100 letal je v visoki pripravljenosti, države pa nameščajo dodatne obrambne sile na kopnem, v zraku in na vodi, predvsem v vzhodnoevropskih državah.

Tudi vzhodne članice EU se odzivajo na razmere. Med drugim je litovski predsednik razglasil izredne razmere, ki bodo trajale najmanj 14 dni.

»V Evropi je sedaj vojna takšne vrste in razsežnosti, za katero smo mislili, da sodi v zgodovino,« je dejal generalni sekretar Nata Jens Stolenberg.

https://twitter.com/RT_com/status/1496878907131318283