Za splave v Sloveniji iz zdravstvene blagajne 2 milijona evrov letno

Uredništvo
1

V prejšnjem članku smo ob kontroverznih izjavah Donalda Trumpa pisali o odnosu do splava v ZDA, tokrat pa se ukvarjamo s situacijo na tem področju v Sloveniji. 

Javno debato na temo splava so minuli mesec ponovno oživile razprtije v zvezi s postno molitveno akcijo za nerojene otroke pred ljubljansko porodnišnico, o čemer smo na Domovini obširno pisali, kot tudi o nestrpnih odzivih, ki so se pojavili na zidovih nekaterih cerkva. 

Število splavov v Sloveniji v zadnjih desetletjih nenehno upada. Leta 1981 jih je denimo bilo kar 19.138, kar je več od vseh rojstev v naši državi v posameznem letu med 1995 in 2006.

Leta 2004 je bilo splavov v Sloveniji še 5405, leta 2014 pa je številka padla na 2766, oziroma 7,8 splava na 1000 žensk v rodni dobi, kar je precej pod svetovnim povprečjem.

(odstotek splavov po evropskih regijah - podatki iz leta 2010 - klik za povečavo)
(odstotek splavov glede na število nosečnosti po evropskih regijah – podatki iz leta 2010 – klik za povečavo vir: www.johnstonsarchive.net )

Splavi premišljena odločitev in ne posledica mladostniške nezrelosti

Kot je za portal www.abczdravja.si povedala asist. Marija Rebolj Stare, dr. med., iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, je splav redko posledica mladostniške nezrelosti.

“Povprečna starost žensk, ki prihajajo na kliniko opraviti splav, je 31 let. Delež žensk, ki so ob splavu starejše od 30 let, je okvirno 53 %. Mladostnice, do vključno 18. leta, predstavljajo le 4,6 % vseh (do 20. leta 7,6 % vseh). Delež žensk po 35. letu je okvirno 30 %, po 40. letu pa 8 %. Iz tega je razvidno, da so mladostnice do 18. leta še najmanj problematična starostna skupina,” navaja  Staretova.

Glede vzrokov za takšno odločitev je strokovnjakinja povedala, da je pri mladostnicah v ospredju želja opraviti šolanje, se osamosvojiti. Nekatere odrasle ženske, ki že imajo družino, ne želijo imeti še enega otroka. Nekaj jih je bilo tudi takšnih, ki so si otroka želele, vendar so se zaradi partnerjevega pritiska odločile za splav. Spet druge dobijo dolgo pričakovano službo, ki je noseče ne bi mogle obdržati, je za portal www.abczdravja.si še dodala Marija Rebolj Stare.

Strošek splava za davkoplačevalce

Čeprav je v državah, ki ga dovoljujejo, splav iz nemedicinskih razlogov večinoma plačljiv (v ZDA in Angliji denimo okrog 500 €), ga pri nas v vseh primerih krijemo davkoplačevalci iz zdravstvene blagajne.

ZZZS je tako po njihovih podatkih v letu 2015 plačal izvedbo 3.598 splavov v slovenskih bolnišnicah, v letu 2014 pa je bilo izvedenih 4.264 splavov, ki so zahtevali hospitalizacijo pacientke. Trenutna vrednost, ki jo ZZZS plača za tak splav v splošni bolnišnici znaša 418,84 evrov.

Podatki o izvedenih splavih s strani ZZZS in število splavov v Sloveniji po statistiki NIJZ se v letu 2014 in 2015 ne ujemajo. Z vprašanjem zakaj prihaja do razlik smo se obrnili na NIJZ, ki pa nam razlike do zdaj še niso znali pojasniti.

Splav se v manj zahtevni obliki izvaja tudi ambulantno (brez hospitalizacije), medikamentozni splav. Teh je bilo v letu 2015 dodatnih 2.026. Zanimiv je podatek, da je bilo realiziranih in plačanih za 31 % (562 primerov) več tovrstnih splavov od 1.790, ki jih je v svojem planu plačila načrtovala ZZZS.

V letu 2014 je bilo opravljenih 2.352 medikamentozni splavov. ZZZS za takšno obliko splava v ambulantni dejavnosti trenutno odšteje 137,03 evrov.

V letu 2015 so bili tako izdatki za splave nižji kot leta 2014, in sicer so znašali približno 1,9 milijona evrov, medtem ko so 2014 znašali približno 2,3 milijona evrov.

Obe vrsti splavov sta dejavnosti, plačan po dejanski realizaciji – torej količinsko ni omejeno, koliko se jih izvede letno. Izdatke storitve v celoti krije obvezno zdravstveno zavarovanje.

Število splavov v Sloveniji po podatkih nacionalnega inštituta za javno zdravje:

Vir: www.nijz.si

Odnos Slovencev do splava

Po podatkih iz raziskave Slovensko javno mnenje 2009 je odnos Slovencev do splava sledeč.

Na vprašanje, Ali je za vas osebno slabo, obsojanja vredno, ali ni slabo, če ženska dovoli prekinitev nosečnosti s splavom:
v primeru, če gre za prekinitev nosečnosti, ker bi otrok z veliko verjetnostjo imel po rojstvu hudo okvaro jih je 7,5 % odgovorilo, da je to vedno slabo, 18,2 % da je le včasih to slabo, 69,3 % da ni nikoli slabo, ostali so ogovorili z “ne vem” ali niso podali odgovora.

V primeru če gre za prekinitev nosečnosti v primeru, kadar ima družina le majhen dohodek in zato ne more imeti več otrok pa jih je 18,5 % odgovorilo, da je to vedno slabo, 32,8 % da je to le včasih slabo, 38,4 % da to ni nikoli slabo, ostali so odgovorili z “ne vem” ali niso dali odgovora

1 komentar

  1. Če sem prav razumel je tu govora le o klinično opravljenih splavih.
    Torej so izvzeti splavi storjeni z abortivnimi tabletkami. Teh se ne šteje. Jih je tudi izredno težko statistično vodit.
    Lahko pa bi dodali statistiko prodaje teh izdelkov. Abortivne tabletke niso le tiste, ko se vzame le eno po morebitni zanositvi, ampak tudi takoimenovane preventivne, kontracepcijske. Slednje tudi plačujemo iz zdravstvene blagajne.

    Če hočemo videt celo sliko s splavi, moramo nujno vključit tudi uporabo farmacevtskih izdelkov z istim učinkom. Posledično bi lahko bilo splavov več, ker se jih ogromno naredi (nevede) doma. Veliko teh se krije tudi iz zdravstvene blagajne.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime