Za Borisa Pahorja res ni prostora v slovenski predstavitvi na knjižnem sejmu v Frankfurtu?

Foto: Tino Mamić
POSLUŠAJ ČLANEK
Po medijih je te dni zakrožila vest, da je Boris Pahor črtan s seznama slovenskih avtorjev, ki bodo predstavljeni na letošnjem frankfurtskem knjižnem sejmu, na katerem je Slovenija častna gostja.

"Ker je Boris Pahor umetnik z visoko kvalitetnim literarnim opusom, z evropsko odmevnim civilnim pogumom in zgled človeka, ki je aktivno nasprotoval vsem trem totalitarizmom polpreteklega časa, je formalistični izbris tako edinstvene ustvarjalne osebnosti za predstavitev Slovenije v svetu skrajno nerazumljiv," so člani Slovenske znanosti in umetnosti zapisali v protestni izjavi. 

Nastop Republike Slovenije kot osrednje gostje na najpomembnejšem mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu je pomemben tako z vidika dolgoročne prepoznavnosti in umestitve slovenskih avtorjev ter slovenske ustvarjalnosti na področju knjige na nemškem govornem področju kakor tudi z vidika širše prepoznavnosti slovenske ustvarjalnosti ter kulturnih in gospodarskih potencialov.

Akademiki na politiko naslovili protestno pismo


V izjavi so podpisniki zapisali, da je Boris Pahor umetnik z visoko kvalitetnim literarnim opusom, z evropsko odmevnim civilnim pogumom in zgled človeka, ki je aktivno nasprotoval vsem trem totalitarizmom polpreteklega časa, zato je formalistični izbris tako edinstvene ustvarjalne osebnosti za predstavitev Slovenije v svetu skrajno nerazumljiv.

Še posebej, ker je Pahor slovenski in evropski umetnosti in kulturi po drugi svetovni vojni z močnimi eksistencialnimi in angažiranimi družbenimi vsebinami ter visokimi estetskimi in moralnimi standardi vtisnil pečat na tako globinski ravni, da mimo njega ne bo mogla niti globalizirana in tehnologizirana sodobnost. Ko se bo resno soočila s svojimi fundamenti, horizonti in problemi, ji bo imel Pahorjev opus v premislek ponuditi marsikatero dragoceno iztočnico.

"Podpisani člani V. razreda Slovenske akademije znanosti in umetnosti, katerega član je bil dolga leta tudi pokojni Boris Pahor, zato protestiramo proti presenetljivo lahkotni in za relevantno predstavitev duhovnih horizontov sodobne Republike Slovenije v Frankfurtu povsem neupravičeni izločitvi Pahorjevega opusa iz nabora del za predstavitev," zaključijo izjavo.

Podpisniki izjave v abecednem vrstnem redu: Mirko Bratuša, izr. član SAZU; Milan Dekleva, red. član SAZU; Evald Flisar, izr. član SAZU; Niko Grafenauer, red. član SAZU; Herman Gvardjančič, izr. član SAZU; Drago Jančar, red. član SAZU; Andrej Jemec, red. član SAZU; Milan Jesih, izr. član SAZU; Milček (Bogomil) Komelj, red. član SAZU; Fedja Košir, izr. član SAZU; Lojze Lebič, red. član SAZU; Jožef Muhovič, red. član SAZU; Uroš Rojko, red. član SAZU; Brane Senegačnik, izr. član SAZU; Zorko Simčič, red. član SAZU; Nina Šenk, izr. članica SAZU


Pri tem je dr. Jožef Muhovič za Domovino dejal še, da Boris Pahor tematsko, ustvarjalno in moralno močno presega vsakokratni politični veter. "Zato njegov 'izbris' tudi tako preseneča. Si pa predstavljam, da ga ni mogoče vključiti v "spektakelski boom" (Žižek-predsednik Uefe-Laibach), s katerim računajo slovenski organizatorji v Frankfurtu zelo verjetno privleči zanimanje čim širše javnosti. Pahor nima spektakelskega, ampak introvertni, avtorefleksivni naboj, ki ne služi 'psihologiji množic', ampak samopremisleku človeka, ki je v stalni nevarnosti, da ga današnje woke ideologije pomanjšajo na tipskega 'globalnega državljana'. Iztočnice za to pa so mnogo več kot še tako glasen in svetel spektakel."

Obljube o širini ne vključujejo Borisa Pahorja


Na tiskovni konferenci 14. junija je ministrica za kulturo Asta Vrečko dejala: "Čeprav smo majhna in mlada država, so naše zgodovina, kultura, literatura bogate in raznolike. Vse to pomeni tudi prepoznanje bogastva našega jezika in ustvarjalnosti. Slovenija se bo predstavila kot kulturno bogata, odprta in trajnostno usmerjena država ..."

Na sejemskih in obsejemskih dogodkih bodo predstavili tudi nekaj pomembnih pokojnih slovenskih avtorjev, ki so v zadnjem času doživeli prve ali nove prevode v nemščino, med njimi so Slavko Grum, Srečko Kosovel, Tomaž Šalamun in Maruša Krese, posebno pozornost pa bodo namenili Almi Karlin.

V paviljonu bodo izpostavili najbolj prevajane slovenske avtorje v zadnjih nekaj letih za otroke in odrasle v vse tuje jezike in v nemščino. Ti so Slavoj Žižek, Evald Flisar, Drago Jančar, Goran Vojnovič, Aleš Šteger, Lila Prap in Manica Musil Jana Bauer. V ospredju bodo tudi zamejski avtorji, kot so Florjan Lipuš, Maja Haderlap in Dušan Jelinčič.

Po mnenju Urške Perenič, ki je situacijo komentirala za N1, tako eminentnega avtorja, kot je Boris Pahor, preprosto ne bi smeli zaobiti. Kot je še povedala literarna zgodovinarka, univerzitetna profesorica ter dolgoletna Pahorjeva sodelavka, je bila na pobudo bivšega kuratorja Igorja Grdine podana pobuda, da bi bil zadnji sejemski dan v Frankfurtu posvečen prav Borisu Pahorju kot eni zvezd sejma. Kovač kot član iste programsko-projektne skupine kot Pereničeva je, kot je menila sogovornica, zagotovo vedel za načrtovanje omenjenega dogodka, “sedaj pa vse tako kaže, da Pahorja očitno na Frankfurtu ne bo”.

Foto: Tino Mamić

Gre res predvsem za posel s sodobnimi avtorji?


Sokurator programa Slovenije kot častne gostje na Frankfurtskem knjižnem sejmu Miha Kovač je pojasnil, da se morajo pri snovanju programa držati pravil, kot jih sejem postavlja vsem državam. Prvo pravilo je, da častna gostja v svojem paviljonu razstavlja prevode del svojih avtorjev in avtoric, ki so izšla pri tujih založbah v zadnjem letu ali dveh.

“Frankfurt je namreč prve tri dni zgolj poslovni knjižni sejem, namenjen trgovanju z avtorskimi pravicami, zato je cilj države gostje, da se jim predstavi kot knjižna kultura z veliko svežimi in zanimivi prevodi,” je pojasnil Kovač in spomnil, da je sejem zadnja dva dneva odprt za splošno javnost, zato obiskovalce sejma zanimajo predvsem prevodi v nemščino.

Kovač je ob tem pojasnil, da Pahor žal za razliko od nekaj drugih preminulih avtorjev, kot so Slavko Grum, Tomaž Šalamun ali Maruša Krese, v zadnjih dveh letih nima prevodov v nemščino in le tri prevode v tuje jezike, kar ga uvršča pod petdeseto mesto najbolj prevajanih avtorjev. Snovalci programa se ne glede na to zavedajo njegovega pomena za sodobno slovensko književnost, zato ga bodo, skupaj z njegovim najbolj znanim delom Nekropola, v paviljonu s posebno grafično rešitvijo izpostavili kot enega najpomembnejših sodobnih slovenskih avtorjev.

Direktorica Javne agencije za knjigo Katja Stergar je za Domovino pojasnila to rešitev: "Želimo si, da bo grafični roman Nekropola, ki ga je na podlagi Pahorjevega besedila in z avtorjevim soglasjem ustvaril Jurij Devetak, k branju Pahorjevih del pritegnil tudi mlajšo publiko. Objava nemškega prevoda grafičnega romana namreč za Pahorja odpira nova vrata, več slabih prevodov v preteklosti je kakovostno recepcijo Pahorja v Nemčiji dokaj onemogočilo. Le Nekropola je doživela več ponatisov in tudi mehko izdajo."

Prijatelji in poznavalci Borisa Pahorja zgroženi


Za mnenje smo povprašali tudi Jurija Paljka, zamejskega novinarja, ki je svoje delo začel pri tržaškem Novem listu, kjer so Borisa Pahorja objavljali, ko ga ni hotel objavljati nihče. "Bili so časi, ko je bil Boris Pahor persona non grata v Jugoslaviji, najbolj seveda zaradi intervjuja z Edvardom Kocbekom o povojnih pobojih domobrancev. Pa ni šlo samo za to, Borisa Pahorja takratna levica, slovenska seveda, ni marala predvsem zaradi njegove zvestobe slovenstvu, narodu, jeziku. Prevečkrat se na to pozablja," je dejal Paljk.

V kratkem pogovoru za Domovino Jurij Paljk, ki je Pahorja spoznal v sedemdesetih letih minulega stoletja, poudarja tudi spoštovanje zaradi njegove pokončne drže in zaradi stalnega in nenehnega zavzemanja za slovenstvo, za jezik, a ne samo to, njemu je narodna pripadnost pomenila isto kot pripadnost slovenskemu jeziku, ta njegov binom je bil in je še danes za nekatere sporen. "Govoriti o narodni identiteti je namreč še vedno težko, za nekatere, tudi tiste, ki danes prirejajo proslave njemu v čast. A Borisa Pahorja brez te navezanosti na narodno identiteto in jezik preprosto ni," še pravi Paljk.

"Dejstvo, da so nanj pozabili, ali 'pozabili', kot hočete, je preprosto nedostojno in ne potrebuje nobenega komentarja. Nedostojno je in kaže na majhnost tistih, ki so to naredili. Samo to. Nekoč so me vprašali, kako bi na kratko opisal Borisa Pahorja, in sem dejal, da je naš Albert Camus," je povedal Jurij Paljk in zaključil: "Pisatelj Boris Pahor se mi je po objavi tiste moje misli toplo zahvalil, predvsem zato, ker je vedel, da sem in še vedno cenim predvsem njegovo visoko laično etiko, kakršne seveda tisti, ki so nanj 'pozabili', nimajo, bojim se, da niti ne vedo, kaj je."

Svoje razmišljanje glede aktualnega dogajanja pa je urednik tednika Domovina Tino Mamić orisal z naslednjimi besedami:

"Boris Pahor je bil vedno moteč za leve oblasti. Bil je namreč levičar, ki je politični levici nastavljal ogledalo in razkrinkaval njeno protinarodnost. Zelo jih boli, da je predlagal podaljšanje himne na dve kitici in bi tako v besedilo bili vključeni Slovenci, ne pa vsi narodi sveta. Aktualna oblast živi v svetu namišljenih sovražnikov, razrednih nasprotnikov. Ko mu nadenejo to oznako, se začno obnašati do njega kot do kužnega bolnika v srednjem veku ali do Judov v času začetka nacizma v Nemčiji.

Da Pahor ni primeren za mlade bralce, je za lase privlečen izgovor, saj je pisatelj zadnja leta veliko gostoval po šolah in nagovarjal ravno mlade in otroke. Njegove knjige gotovo niso klasično mladinsko čtivo, a tudi Dnevnik Anne Frank to ni. Pahor je bil vse življenje srednješolski profesor, zato je zelo dobro vedel, kaj mladina razume in kaj ne.

Žalostno, da Slovenija ne izkoristi imena svojega rojaka, ki ima svetovni sloves in bi pritegnil pozornost, samo zaradi ozkogledne ideologije in udinjanja agencije za knjigo aktualni vladi."


Foto: Erika Jazbar

Boris Pahor bo del programa?


Direktorica Javne agencije za knjigo Katja Stergar je za Domovino pojasnila, da je Pahor na seznamu 67 avtorjev in avtoric. Vendar so to samo tisti, ki naj bi tudi dejansko bili fizično prisotni na sejmu v Frankfurtu. V času od začetka projekta Frankfurt 2023 je vključenih avtorjev še precej več, saj se dogodki zelo intenzivno izvajajo že vsaj od oktobra 2022. "Hkrati pa smo na tiskovni konferenci povedali tudi, da seznam ni dokončen, saj bo do 17. oktobra – ko je otvoritev sejma – zaradi različnih okoliščin zagotovo še prihajalo do sprememb," je še dodala. Potrdila je tudi, da bo delo Borisa Pahorja zagotovo vključeno v program, tako kot tudi dela drugih slovenskih klasikov. Na kakšen način, pa iz prejetih pojasnil ostaja še razmeroma nejasno, če odštejemo prej omenjeni grafični roman.

Javna agencija za knjigo je sicer že pred več leti poskrbela za kakovostne izdaje ponatisov Nekropole v angleščini, španščini in francoščini. Knjigo kot protokolarno darilo so poklonili že mnogim, na sejmu pa bodo, po besedah direktorice JAK-a Katje Stergar, ob predstavitvah izkoristili priložnost, da ti prevodi dosežejo še več bralcev. Eden takih dogodkov bo v nedeljo dopoldne v paviljonu, kjer je predviden pogovor o slovenskih avtorjih v Trstu, tu bo Pahor eden od avtorjev v fokusu.

"Zaradi postopkov pri oblikovanju programa in usklajevanja s frankfurtskim sejmom ter italijansko stranjo o enem vidnejših dogodku v nedeljo – prevzemu titule častne gostje – še ne smemo govoriti. A že prej sem omenila – posebna pozornost je namenjena slovenski manjšini v Italiji. Program z vsemi dogodki bo predstavljen šele septembra," je še pojasnila Stergarjeva.

Na preizkušnji tudi slovenski založniki


Slovenski založniki se lahko samostojno odločajo, katere aktualne knjige želijo predstaviti na nacionalni stojnici v Frankfurtu. Prostor je seveda omejen, vendar je tukaj prostor tudi za Pahorjeve knjige, prav tako bodo njegove knjige zagotovo predstavljene tudi na stojnicah slovenskih založnikov, ki na sejmu nastopajo s samostojnimi stojnicami.

Slovenski založniki imajo tudi možnost, da Pahorja kakovostno predstavijo in pravice za njegova dela ponudijo tujim založnikom v svojih tujejezičnih katalogih. Tako kataloge kot vzorčne prevode so na Slovenski agenciji za knjigo preko kohezijskih razpisov sofinancirali v zadnjih dveh letih.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

FEB
24
FEB
25
Intervju: Franc Cukjati
21:00 - 21:45
FEB
27