Za 20 evrov kupuje od kmetov, ljudem prodaja vsaj za 45 po kvadratu: ali država res služi na poplavljencih?

Pretekli petek v državnem zboru potrjene spremembe Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS) burijo duhove na Savinjskem in na Koroškem, kjer poplavljenci čakajo na odločitev uradnih cenilcev, koliko bodo stale parcele na nadomestnih lokacijah, kamor naj bi se v skladu s ponudbo države preselili na varno, potem ko morajo pustiti za seboj svoja stara življenja in zapustiti stare domove. Številni namreč niso zadovoljni s tem, koliko so iztržili za zemljišča na stari lokaciji, bojijo pa se, da bodo morali za nova zemljišča plačati veliko več, torej po visoki povprečni tržni ceni, saj zakonske varovalke kljub prvotnim vladnim obljubam v zakonu ni.

Aleksander Reberšek je na vprašanje, zakaj v praksi tako problematizira nesprejeti amandma, za Domovino povedal, da sicer na odboru za finance o tem sploh niso glasovali, da pa je predvideval, da bi se beseda 'tržna' nadomestila z besedo 'pravična'. »Kaj to pomeni? To pomeni, da bodo poplavljenci, ki bodo gradili nadomestne hiše v Rakovljah, za zemljišče plačali po tržni ceni, čeprav so za parcelo v Letušu prejeli le okoli 40 evrov na kvadratni meter. Sporno je tudi to, da nepremičnin s sprejetim amandmajem šest let ne bodo smeli prodati. Kaj pa, če se komu kaj zalomi, če pride do ločitve, bolezni? Trenutne nepremičnine, ki jih imajo zdaj, niso obremenjene s takšnimi omejitvami,« Reberšek opozarja na nepredvidljive okoliščine. Obenem priznava, da je zakon z zadnjim amandmajem nekoliko izboljšan, saj določa, da poplavljenci ne bodo dolžni plačati komunalnega prispevka, če bodo gradili enako veliko nepremičnino kot prej.

Tržna cena

Na naše vprašanje, ali res lahko trdi, da bo država zaslužila na poplavljencih, pa je dejal, da si želi, da se to ne bi zgodilo, čeprav se boji, da se v praksi bo. »Ceno parcel v Rakovljah bo določil sodni izvedenec. Kdo zagotavlja, da bo ta cena enaka tisti, po kateri so bili poplačani v Letušu? Govori se, da bodo nove parcele bistveno dražje. Pošteno bi bilo, da ne bi plačevali več, kot so prejeli. Tržna cena, kot jo predvideva zakon, ni pravična, kdo si bo lahko sploh privoščil zemljišče po tržni ceni? Za mnoge bo to nedosegljivo,« razlaga poslanec Nove Slovenije in predstavlja praktičen primer, v katerem bi poplavljenci za novo parcelo plačevali več kot za staro, kar bi pomenilo, da bi država služila na račun nesrečnikov. »Če ima človek cilj, bo našel pot. Če ga nima, bo iskal izgovore. Mi smo v stalnem stiku z ljudmi, ki so pred dvema letoma v poplavah izgubili vse, tudi svoje domove. Poplavljenci imajo občutek, da jim država ne zaupa in jih obravnava, kot da bodo vsi nesrečneži izigravali državo in bodo želeli obogateti na njen račun,« pravi Reberšek.

V nadaljevanju še več o težavah, v katerih so se znašli v poplavah oškodovani in kako jim država (ne) prihaja naproti.