Z Marijo k Elizabeti in z Elizabeto k Mariji

Na zadnjo nedeljo pred božičnim praznikom se kmalu po obisku angela Gabrijela skupaj z Marijo  odpravimo k njeni sestrični Elizabeti, ki je v pozni starosti že šesti mesec noseča.

Marija – začetnica »Karitas«

1. Prvi namen Marijinega obiska je bila osebna pomoč in strežba svoji sestrični, ki je čudežno spočela v pozni starosti. Nerodovitnost, ki je Elizabeto kot kuga spremljala skozi življenje, je ni samo žalostila in izobčevala; podobno kot pri materi starozaveznega preroka Samuela, Ani, jo je trpljenje tudi prečiščevalo in spodbujalo k izročanju svojega trpljenja Bogu, spodbujalo k zaupanju.Tako lahko razumemo, kako je lahko Marijo takoj prepoznala kot Božjo mati, kot tisto, ki nosi Stvarnika, kot najimenitnejšo med materami. Tega Elizabeti, podobno kot Petru, nista razodela »meso in kri«, ampak Oče, ki je v nebesih (prim. Mt 16,17), Elizabeta je bila samo dober prevodnik Očetovih besed.

Ko imamo danes težavo z načinom oznanjevanja in ko spoznavamo šibkost razuma in logike v območju Svetega, je edina metoda, ki nikoli ne zgreši svojega krščanskega  apostolata prav dobrodelnost.

Šesti mesec je bil za priletno ženo precejšen zalogaj, še večji pa tisto, kar je sledilo. Poleg prav tako ostarelega in nemega  Simeona je postala Marija gibalo njunega gospodinjstva, roka, ki sta jo gostitelja potrebovala in srce, ki je razumelo, da Elizabeta ne potrebuje le gospodinjske pomočnice, ampak tudi prijateljico in zaupnico.

Tako je prva beseda, ki jo nosi Marija na ustnicah, ko hiti v mesto na Judovem, »karitas«.  Prepoznala je potrebo po pomoči in odgovorila najbolje kot je znala.

Ko imamo danes težavo z načinom oznanjevanja in ko spoznavamo šibkost razuma in logike v območju Svetega, je edina metoda, ki nikoli ne zgreši svojega krščanskega  apostolata prav dobrodelnost. Ne moremo govoriti o Jezusu in hkrati biti zoprni; ne moremo predstavljati Sv. Trojice in hkrati gojiti apatijo do ljudi, ne moremo duhovno napredovati, če hkrati ne napreduje tudi odnos do tistih, ki nam grejo najbolj na živce.

Usmiljenje, sočutje in solidarnost so lastnosti, ki vedno, kjer se pojavijo, vzbudijo zanimanje in odmev. Ob svetem letu usmiljenja na to opozarja tudi papež Frančišek …

Elizabeta – glas Božjega usmiljenja

2. Drugi namen Marijinega obiska je bila pomoč njej sami. Ob angelovem oznanjenju Elizabeta ni bila omenjena slučajno (prim. Lk 1,36), njena omemba se nanaša tudi kot odgovor na Marijino zmedenost in potrebo po duhovnem vodstvu.Elizabeta je bila tista, ki je imela izkušnjo Boga, bila je živa pričevalka Božje dobrote. Marija je potrebovala osebo, ki se jo je Bog na podoben način dotaknil kot njo. In Elizabeta, ki je 6 mesecev že premlevala in odstirala kopreno za kopreno skrivnostnega Božjega delovanja, je ne le rada, njena odrešenjska dolžnost je bila, da pričuje in s pričevanjem pomaga Božji materi.

Ko danes prebiramo spletno duhovno ponudbo, zasledimo naslednje: alternativna duhovnost, ezoterika, osebna rast, terapija zavesti, joga, afirmacija,vedeževanje, reiki …Vse možno je na naši duhovni sceni. Manj diši po krščanstvu, bolj je moderno in hoteno. Kot da bi naš Stvarnik malce obnemogel s svojo skupnostjo pričevalcev …

Pa sem prepričan, da vsa ta moderna ponudba pade ob vsakem resnem in pristnem pričevanju Božjega dotika. Takrat ne bomo govorili mi, On bo govoril in izbiral besede; ker so naša usta ob pričevanju tudi Božja usta.

Ko danes prebiramo spletno duhovno ponudbo, zasledimo naslednje: alternativna duhovnost, ezoterika, osebna rast, terapija zavesti, joga, afirmacija,vedeževanje, reiki …Vse možno je na naši duhovni sceni. Manj diši po krščanstvu, bolj je moderno in hoteno.

Zaharija – varuh izročila

3. Tretji namen Marijinega obiska je bil ob Zahariji in njegovem poznavanju stare zaveze in izraelskega izročila spoznati prerokbe o Mesiji, starozavezno ozadje, pričakovanja izvoljenega ljudstva, skratka, pripraviti se tako, da bo njeno Božje materinstvo v skladu z izročilom Izraela.Marija je stopala v »polnost časa« vedoč, da ni začetnica Božjega razodevanja, ampak da vstopa v zgodovino priprave na Odrešenika, ki se bo z rojstvom Jezusa dopolnila. Ni sama postavljala okvire, pustila se je oblikovati, da je ustrezala Božjemu okviru.

Marijina veličina je tudi v tem, da se je dala poučiti, najprej angelu, potem Zahariji in nato Sinu. Kljub imenitnem položaju v človeški zgodovini je ohranila ponižno in učljivo srce. Ponižno in učljivo srce.

Karitas – Pričevanje – Izročilo. To troje nas uči današnji evangelij. V tem vrstnem redu. Le kje bi začeli?