Vstop Hrvaške v schengen za Slovenijo nima samo svetle plati

Z začetkom novega leta je schengensko območje dobilo novo članico, našo južno sosedo Hrvaško. Po 12 letih je to prva nova članica EU, ki se je pridružila tako schengenskemu in evro-območju in ki uživa (skoraj) popoln prost pretok ljudi in blaga.
Najpomembnejša novica za Slovence je seveda konec dolgih in neprijetnih poletnih kolon na poti do hrvaškega morja in konec menjave naših evrov v hrvaške kune. Kljub temu se s pridružitvijo Hrvaške schengenskemu in evro-območju odpirajo nova in stara vprašanja in dileme, tako za Evropsko unijo kot tudi za Slovenijo in Hrvaško.
Avstrijski problem
Vstop Hrvaške v schengensko območje bi sicer v običajnih razmerah moral biti vesel dogodek za vse zagovornike evropske integracije, vendar ni povsem tako. Največji izziv, ki čaka tako Slovence kot Evropejce, je reakcija Avstrije na premik schengenske meje na jug. Hrvaška meja s Srbijo in Bosno in Hercegovino je skupno dolga kar 1.257 kilometrov. Posledično bo nadzor nad zunanjimi mejami Evropske unije postal dramatično težji kot doslej. Hudi migracijski valovi na balkanski poti bi lahko hitro povzročili vzpostavitev mejnega nadzora tudi na slovensko-hrvaški meji, tako kot trenutno počne Avstrija. Slednja je suspendirala schengensko mejo s Slovenijo že več kot dve leti nazaj, s čimer dejansko krši evropsko zakonodajo, kar je potrdilo tudi Evropsko sodišče v Luksemburgu (ECJ) aprila lani.
Vstop Hrvaške v schengensko območje bi sicer v običajnih razmerah moral biti vesel dogodek za vse zagovornike evropske integracije, vendar ni povsem tako. Največji izziv, ki čaka tako Slovence kot Evropejce, je reakcija Avstrije na premik schengenske meje na jug.
Avstrijski nadzor na meji s Slovenijo lahko razumemo na dva načina. Po eni strani je nezakonit pretok migrantov, ki prihajajo po balkanski poti, še vedno prisoten, o čemer lahko vsak dan beremo v medijih. Po drugi strani pa vladni stranki OVP brez dvoma služi za pridobivanje nujno potrebnih domačih političnih točk.
Turistični privilegij
Poleg Hrvaške sta na vstop v schengensko območje upali tudi Romunija in Bolgarija, ki za ta privilegij že veliko dlje potrpežljivo čakata v vrsti. Kljub temu sta Nizozemska in Avstrija blokirali vstop teh dveh držav v schengensko območje. Glavna razloga za blokado Avstrije in Nizozemske naj bi bila nerazvitost romunskega in bolgarskega gospodarstva, ki predstavljata poglavitni razlog za množične selitve mladih Romunov in Bolgarov v stare članice EU, poleg prisotnosti že pregovorne korupcije v obeh državah.
Vsebinska argumenta za veto Avstrije in Nizozemske za vstop Romunije in Bolgarije v Schengen verjetno držita, vendar se ne moremo izogniti vtisu, da gre pri soglasju za vstop Avstrije in Nizozemske za vstop Hrvaške v Schengenski prostor tudi za notranje-politične razloge, ker si obe državi želita zagotoviti prijazen dostop svojih turistov do dolge hrvaške obale. Torej gre za neke vrste turistični privilegij avstrijske in nizozemske turiste, ki jim drugače ni veliko mar za vzhodni Balkan.

Odločitev avstrijske in nizozemske vlade vnaša novi dvom v intra-evropskih odnosih, ki lahko v trenutnih kriznih časih samo doliva dodatno olje na ogenj. Dobri opazovalci bodo tudi opazili, da si je Hrvaška s tem zagotovila še močnejši in stabilnejši položaj v regiji.
Glavni nauk teh dogodkov za Slovenijo bi moralo biti spoznanje slovenske politike, da smo v diplomatskem smislu ponovno ostali sami.
Slovenija se izolira
Glavni nauk teh dogodkov za Slovenijo bi moralo biti spoznanje slovenske politike, da smo v diplomatskem smislu ponovno ostali sami. Seveda pomeni vstop Hrvaške v Schengen veliko pozitivnega za slovensko gospodarstvo in prebivalstvo, a če upoštevamo, da dolgoročna usoda urejevanja poteka naše meje s Hrvaško še vedno ostaja nejasna in da hkrati Avstrija ohranja nadzor nad našo severno mejo, lahko ugotovimo, da je nekaj narobe.
Blokiranje vstopa Hrvaške zaradi naše južne meje bi res bila ekstremna odločitev, a kljub temu se zdi, da je bil slovenski politični vrh popolnoma pasiven v zvezi s tem razvojem dogodkov. Tukaj seveda krivde ne moremo pripisati trenutni ali prejšnji vladi, ampak na vso slovensko politiko, za katero se zdi, da še vedno posveča premalo pozornosti zunanji politiki. Pasivnost, ki jo opažamo že leta, je del razloga, zakaj lahko Avstrija brez kakršnihkoli posledic ohranja nadzor nad našo mejo, čeprav smo že petnajst let enakopravni člani schengenskega območja in je tudi del razloga, zakaj nas Hrvaška prehiteva v regionalnem političnem prostoru.
Situacija seveda ni brezupna, a lahko bi si samo želeli, da bi slovenska politika gradila na delu dosedanjega predsednika republike in vsaj poskušala spremeniti Hrvaško in Avstrijo v naši resnični partnerici. Migracijski in geopolitični izzivi na Zahodnem Balkanu bi lahko bili rešeni, če bi se te tri države vsebinsko povezale in aktivno sodelovale v svoje skupno dobro.
Zadnje objave

V poslovni coni Tezno v Mariboru večji požar
8. 2. 2025 ob 20:44

[Film] Gledali smo: Iskanje vere ali prebujenstvo?
8. 2. 2025 ob 19:13

Limonin kolač
8. 2. 2025 ob 17:12

Prešernov dan – praznik slovenske kulture
8. 2. 2025 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike

[Film] Gledali smo: Iskanje vere ali prebujenstvo?
8. 2. 2025 ob 19:13

Limonin kolač
8. 2. 2025 ob 17:12
Prihajajoči dogodki
FEB
15
Valentinov romantični operni koncert za zamudnike
20:00 - 22:00
MAR
01
MAR
03
POTOHODCI: Goriški camino - peš od Ogleja do Svete Gore
18:00 - 20:00
MAR
10
MAR
21
Mednarodni festival Čili in čokolada
10:00 - 21:00
Izbor urednika

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila
7. 2. 2025 ob 6:00

Sobodajalci vladi očitajo, da se uničuje steber slovenskega turizma
6. 2. 2025 ob 6:00

[Video] Drzni zmagovalci: Prof. dr. Janez Štrancar
5. 2. 2025 ob 9:02

Pred praznikom kulture – 186. številka tednika Domovine
5. 2. 2025 ob 6:10

Domovina 186: Diktatura Svobode
5. 2. 2025 ob 6:00
11 komentarjev
Ljubljana
Kdorkoli...
Ja, lahko je zdaj vse presojati za cas ko je bilo vendar povsem drugace!
Narediti je bill treba drzavo...in Kucan ni ravno desna vlada.
Buldozerji, 3 vasi, ja , Savudrija z vikendi rdece burzoazije...
Kakor koli se vzame, Hrvaska je zagotovila Slo da nimamo meje s Srbijo pri Zadru.
In je del Avstroogrskega ozemlja s katolisko omiko.
In drzava ki se jo lahko spostuje.
helena_3
Točno tako, g. Ljubljana! Med mojimi znanci je pa polno takih, ki govorijo, kako so Hrvati slabi ljudje, Srbi pa krasni. Jim ne morem dopovedati, da je tako razmišljanje posledica srbske protihrvaške propagande, ki se vleče že od 1918 dalje - če ne že od prej. Sicer se v vsakem narodu najdejo dobri in slabi ljudje, ampak tole podcenjevanje Hrvatov je pa neprimerno. Imajo pa nekateri od teh mojih znancev tudi vikende na Hrvaškem. Enako tudi marsikateri "srbofil" in "rusofil" med Slovenci. Sicer sem pa tudi jaz mnenja, da bo Hrvaška bolje varovala mejo kot Slovenija.
Andrej Muren
Pri odnosih Slovenije napram Hrvaški so odpovedale vse naše vlade. Leve, ki jim Slovenija ni intimna opcija, še razumem, čeprav jih obsojam, ne razumem pa vzrokov nerodnosti desnih vlad.
Ljubljana
Kaksnih?
kdorkoli
Hja, prvi je že odstop od zasedbe vojašnice v Savudriji, kar je predlagal Janša v času osamosvojitvene vojne, a Kučan tega ni sprejel. Savudrija je namreč bila del piranskega katastra oziroma občine že od 13. stoletja dalje - torej praktično od zmeraj ( https://sl.wikipedia.org/wiki/Savudrija ). Drugi premik meje v škodo Slovenije se je zgodil, ko se je meja premaknila od kamnoloma na hribu nad Dragonjo na sredino Kanala sv. Odorika. Kdo je kriv za ta odstop, nikoli ni bilo pojasnjeno, kot da bi šlo za popolnoma nepomembno zadevo. Hrvati so s tem dobili tri zaselke. Tretji premik na slovensko stran kanala se je zgodil, ko je Slovenija dopustila, da je Hrvaška zgradila svoj obmejni prehod na slovenski strani. Zakaj piranska komunala ni takrat še isti dan ni zbuldožirala gradbišča, seveda tudi nikoli ni bilo pojasnjeno. Hrvatom je bila poslana le "nota", nakar je od Hrvatov prispela samo tolažba, da bo to le "začasno" - vemo, kako je z "začasnostjo"! Zanimivo, da dokumentacija v zvezi s pripadnostjo Savudrije piranski občini ni bila vključena v arbitražno dokumentacijo. Najbrž zato, da ne bi okrnili "ugled" Kardelja, ki se je menda o poteku meje dogovarjal z Bakaričem - jasno, da v škodo Slovenije, ki je bila pod partijo de facto samo "administrativna regija"...
Ljubljana
A ste slisal post bobnarco?
Da smo pred 30 leti postavljali simbolicne meje ??????
Je gospod Bozinovic samo ostrmel???
Ona druga ki je bila na meji pa je rekla da je fajn ker spet ni meje???
Bi kar Yugo postavla????
Kdo pristeven lahko take voli?
Nihce!
Ljubljana
Glavni slo problem seveda ni meja in arbitraza.
Glavni slovenski problem je njenih 70 % folka ki voli komunisticno partijo ali pa ne gre na volitve ker ima sebe za najvisjo pamet.
In zato se Sloveniji lahko vsi posmehujejo.
Ce bi ne bilo takega folka bi danes na meji bila Anze Logar in Janez Jansa...
Zato si folk zasluzi nesposobno in laznivo vlado in kar je zraven.
Naj jih dobi po buci...
helena_3
se strinjam z vašim mnenjem, Ljubljana
Kozorog
Čas bo pokazal, a jaz sem prepričan, da bo Hrvaška bolje varovala schengensko mejo, kot jo je Slovenija, saj v Sloveniji deluje močna prekupčevalska mafija, ki transportira migrante v Italijo in Avsrijo in ta mafija je direktno povezana z golobajzarji in KUL-aki, ki so vseskozi nasprotovali resnemu varovanju naše meje in postavljanju ograje. Hrvati so, če se ne motim pristali tudi na pomoč evropskih držav, v Sloveniji, pa to ni bila niti skrajna možnost. Podobno smo reševali tudi bančno luknjo, kjer so isti kriminalni krogi potrebovali samo več časa ("evangelij" po Alenki Bratušek), da so dolgove obesili samo slovenskim davkoplačevalcem in se izognili morebitnemu pregonu ali prangerju. Seveda bodo migranti tudi v bodoče našli pot do Nemčije, ki vsako leto potrebuje 400.000 novih delavcev, problem je, ker bodo nekateri slovenski "balkanski bojevniki" izgubili dobičkonosen posel, ali pa bodo dobiček morali deliti z novimi akterji. Avtor ali ne pozna trga z migranti ali pa ga še predobro pozna !?! in se spreneveda.
Peter Klepec
Slovenija ni odigrala se zadnjega politicnega aduta v zvezi z mejo. Hrvasko-slovenska meja nikoli ne bo razresena. Tipicno balkanski pristop.
Ceprav, spomnimo se, da Nemci desetletja niso priznavali nemsko-poljske meje (v bistvu meje DDR-Poljska) in so na koncu popustili, ker s tistimi podrocji, ki jih je okupirala Poljska itak ne bi imeli kaj poceti. Nobenega Nemca ni bilo vec tam.
fedor
Slovensko hrvaška meja je tam kjer je in je v bližni bodočnosti nihče ne bo premaknil.Istra tudi formalno n ubila del vojvodine Kranjske in smo s tem kar imamo sedaj kar zadovoljni.Ko sem leta 1949 prvič prišel v Piran so tam čisto vsi govorili samo italijansko in sldoled,ki mi ga je kupila mana je bil za lire.Tu jrvladala tedanlja Ozna in vstop v cono B je bila obvezna in izstavljena odkakšneg mrkega partijca
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.