Vstop Hrvaške v schengen za Slovenijo nima samo svetle plati

Z začetkom novega leta je schengensko območje dobilo novo članico, našo južno sosedo Hrvaško. Po 12 letih je to prva nova članica EU, ki se je pridružila tako schengenskemu in evro-območju in ki uživa (skoraj) popoln prost pretok ljudi in blaga.
Najpomembnejša novica za Slovence je seveda konec dolgih in neprijetnih poletnih kolon na poti do hrvaškega morja in konec menjave naših evrov v hrvaške kune. Kljub temu se s pridružitvijo Hrvaške schengenskemu in evro-območju odpirajo nova in stara vprašanja in dileme, tako za Evropsko unijo kot tudi za Slovenijo in Hrvaško.
Avstrijski problem
Vstop Hrvaške v schengensko območje bi sicer v običajnih razmerah moral biti vesel dogodek za vse zagovornike evropske integracije, vendar ni povsem tako. Največji izziv, ki čaka tako Slovence kot Evropejce, je reakcija Avstrije na premik schengenske meje na jug. Hrvaška meja s Srbijo in Bosno in Hercegovino je skupno dolga kar 1.257 kilometrov. Posledično bo nadzor nad zunanjimi mejami Evropske unije postal dramatično težji kot doslej. Hudi migracijski valovi na balkanski poti bi lahko hitro povzročili vzpostavitev mejnega nadzora tudi na slovensko-hrvaški meji, tako kot trenutno počne Avstrija. Slednja je suspendirala schengensko mejo s Slovenijo že več kot dve leti nazaj, s čimer dejansko krši evropsko zakonodajo, kar je potrdilo tudi Evropsko sodišče v Luksemburgu (ECJ) aprila lani.
Vstop Hrvaške v schengensko območje bi sicer v običajnih razmerah moral biti vesel dogodek za vse zagovornike evropske integracije, vendar ni povsem tako. Največji izziv, ki čaka tako Slovence kot Evropejce, je reakcija Avstrije na premik schengenske meje na jug.
Avstrijski nadzor na meji s Slovenijo lahko razumemo na dva načina. Po eni strani je nezakonit pretok migrantov, ki prihajajo po balkanski poti, še vedno prisoten, o čemer lahko vsak dan beremo v medijih. Po drugi strani pa vladni stranki OVP brez dvoma služi za pridobivanje nujno potrebnih domačih političnih točk.
Turistični privilegij
Poleg Hrvaške sta na vstop v schengensko območje upali tudi Romunija in Bolgarija, ki za ta privilegij že veliko dlje potrpežljivo čakata v vrsti. Kljub temu sta Nizozemska in Avstrija blokirali vstop teh dveh držav v schengensko območje. Glavna razloga za blokado Avstrije in Nizozemske naj bi bila nerazvitost romunskega in bolgarskega gospodarstva, ki predstavljata poglavitni razlog za množične selitve mladih Romunov in Bolgarov v stare članice EU, poleg prisotnosti že pregovorne korupcije v obeh državah.
Vsebinska argumenta za veto Avstrije in Nizozemske za vstop Romunije in Bolgarije v Schengen verjetno držita, vendar se ne moremo izogniti vtisu, da gre pri soglasju za vstop Avstrije in Nizozemske za vstop Hrvaške v Schengenski prostor tudi za notranje-politične razloge, ker si obe državi želita zagotoviti prijazen dostop svojih turistov do dolge hrvaške obale. Torej gre za neke vrste turistični privilegij avstrijske in nizozemske turiste, ki jim drugače ni veliko mar za vzhodni Balkan.

Odločitev avstrijske in nizozemske vlade vnaša novi dvom v intra-evropskih odnosih, ki lahko v trenutnih kriznih časih samo doliva dodatno olje na ogenj. Dobri opazovalci bodo tudi opazili, da si je Hrvaška s tem zagotovila še močnejši in stabilnejši položaj v regiji.
Glavni nauk teh dogodkov za Slovenijo bi moralo biti spoznanje slovenske politike, da smo v diplomatskem smislu ponovno ostali sami.
Slovenija se izolira
Glavni nauk teh dogodkov za Slovenijo bi moralo biti spoznanje slovenske politike, da smo v diplomatskem smislu ponovno ostali sami. Seveda pomeni vstop Hrvaške v Schengen veliko pozitivnega za slovensko gospodarstvo in prebivalstvo, a če upoštevamo, da dolgoročna usoda urejevanja poteka naše meje s Hrvaško še vedno ostaja nejasna in da hkrati Avstrija ohranja nadzor nad našo severno mejo, lahko ugotovimo, da je nekaj narobe.
Blokiranje vstopa Hrvaške zaradi naše južne meje bi res bila ekstremna odločitev, a kljub temu se zdi, da je bil slovenski politični vrh popolnoma pasiven v zvezi s tem razvojem dogodkov. Tukaj seveda krivde ne moremo pripisati trenutni ali prejšnji vladi, ampak na vso slovensko politiko, za katero se zdi, da še vedno posveča premalo pozornosti zunanji politiki. Pasivnost, ki jo opažamo že leta, je del razloga, zakaj lahko Avstrija brez kakršnihkoli posledic ohranja nadzor nad našo mejo, čeprav smo že petnajst let enakopravni člani schengenskega območja in je tudi del razloga, zakaj nas Hrvaška prehiteva v regionalnem političnem prostoru.
Situacija seveda ni brezupna, a lahko bi si samo želeli, da bi slovenska politika gradila na delu dosedanjega predsednika republike in vsaj poskušala spremeniti Hrvaško in Avstrijo v naši resnični partnerici. Migracijski in geopolitični izzivi na Zahodnem Balkanu bi lahko bili rešeni, če bi se te tri države vsebinsko povezale in aktivno sodelovale v svoje skupno dobro.
Povezani članki
Zadnje objave

Rusije ni več sram prositi za pomoč Severne Koreje
21. 9. 2023 ob 6:31

V slovenskem šolstvu manjka 4.000 učiteljev? Zakaj se to zdi veliki blef
20. 9. 2023 ob 17:17

Napovednik 115. številke tednika Domovina: Dolenjska ima vaške straže
20. 9. 2023 ob 12:05

Karikatura: Migrantska pot na Zahod
20. 9. 2023 ob 11:46

Tednik Domovina 115: Dolenjska ima vaške straže
20. 9. 2023 ob 11:24
Ekskluzivno za naročnike

Karikatura: Migrantska pot na Zahod
20. 9. 2023 ob 11:46

Tednik Domovina 115: Dolenjska ima vaške straže
20. 9. 2023 ob 11:24
Prihajajoči dogodki
SEP
21
Solo e de camera: Nuša Rejc, violina in trio Setsuna
19:30 - 21:30
SEP
21
Sedma Beethovnova - otvoritveni koncert sezone 2023-24
19:30 - 21:00
SEP
22
Odprtje pohodniške Poti cistercijanov
09:30 - 12:30
SEP
22
SEP
22
70 let Avsenikove glasbe, 2. del
20:00 - 21:25
Video objave

Odmev tedna: Zelene norosti
15. 9. 2023 ob 19:31

Odmev tedna: Davek na zdravo pamet
8. 9. 2023 ob 19:38
Izbor urednika

Slovenski srednji sloj molzna krava države. Prostora za nove davke ni
18. 9. 2023 ob 6:31

Kako so v Jugoslaviji kradli in prodajali otroke
12. 9. 2023 ob 6:31
11 komentarjev
Ljubljana
Kdorkoli...
Ja, lahko je zdaj vse presojati za cas ko je bilo vendar povsem drugace!
Narediti je bill treba drzavo...in Kucan ni ravno desna vlada.
Buldozerji, 3 vasi, ja , Savudrija z vikendi rdece burzoazije...
Kakor koli se vzame, Hrvaska je zagotovila Slo da nimamo meje s Srbijo pri Zadru.
In je del Avstroogrskega ozemlja s katolisko omiko.
In drzava ki se jo lahko spostuje.
helena_3
Točno tako, g. Ljubljana! Med mojimi znanci je pa polno takih, ki govorijo, kako so Hrvati slabi ljudje, Srbi pa krasni. Jim ne morem dopovedati, da je tako razmišljanje posledica srbske protihrvaške propagande, ki se vleče že od 1918 dalje - če ne že od prej. Sicer se v vsakem narodu najdejo dobri in slabi ljudje, ampak tole podcenjevanje Hrvatov je pa neprimerno. Imajo pa nekateri od teh mojih znancev tudi vikende na Hrvaškem. Enako tudi marsikateri "srbofil" in "rusofil" med Slovenci. Sicer sem pa tudi jaz mnenja, da bo Hrvaška bolje varovala mejo kot Slovenija.
Andrej Muren
Pri odnosih Slovenije napram Hrvaški so odpovedale vse naše vlade. Leve, ki jim Slovenija ni intimna opcija, še razumem, čeprav jih obsojam, ne razumem pa vzrokov nerodnosti desnih vlad.
Ljubljana
Kaksnih?
Ljubljana
A ste slisal post bobnarco?
Da smo pred 30 leti postavljali simbolicne meje ??????
Je gospod Bozinovic samo ostrmel???
Ona druga ki je bila na meji pa je rekla da je fajn ker spet ni meje???
Bi kar Yugo postavla????
Kdo pristeven lahko take voli?
Nihce!
Ljubljana
Glavni slo problem seveda ni meja in arbitraza.
Glavni slovenski problem je njenih 70 % folka ki voli komunisticno partijo ali pa ne gre na volitve ker ima sebe za najvisjo pamet.
In zato se Sloveniji lahko vsi posmehujejo.
Ce bi ne bilo takega folka bi danes na meji bila Anze Logar in Janez Jansa...
Zato si folk zasluzi nesposobno in laznivo vlado in kar je zraven.
Naj jih dobi po buci...
helena_3
se strinjam z vašim mnenjem, Ljubljana
Kozorog
Čas bo pokazal, a jaz sem prepričan, da bo Hrvaška bolje varovala schengensko mejo, kot jo je Slovenija, saj v Sloveniji deluje močna prekupčevalska mafija, ki transportira migrante v Italijo in Avsrijo in ta mafija je direktno povezana z golobajzarji in KUL-aki, ki so vseskozi nasprotovali resnemu varovanju naše meje in postavljanju ograje. Hrvati so, če se ne motim pristali tudi na pomoč evropskih držav, v Sloveniji, pa to ni bila niti skrajna možnost. Podobno smo reševali tudi bančno luknjo, kjer so isti kriminalni krogi potrebovali samo več časa ("evangelij" po Alenki Bratušek), da so dolgove obesili samo slovenskim davkoplačevalcem in se izognili morebitnemu pregonu ali prangerju. Seveda bodo migranti tudi v bodoče našli pot do Nemčije, ki vsako leto potrebuje 400.000 novih delavcev, problem je, ker bodo nekateri slovenski "balkanski bojevniki" izgubili dobičkonosen posel, ali pa bodo dobiček morali deliti z novimi akterji. Avtor ali ne pozna trga z migranti ali pa ga še predobro pozna !?! in se spreneveda.
Peter Klepec
Slovenija ni odigrala se zadnjega politicnega aduta v zvezi z mejo. Hrvasko-slovenska meja nikoli ne bo razresena. Tipicno balkanski pristop.
Ceprav, spomnimo se, da Nemci desetletja niso priznavali nemsko-poljske meje (v bistvu meje DDR-Poljska) in so na koncu popustili, ker s tistimi podrocji, ki jih je okupirala Poljska itak ne bi imeli kaj poceti. Nobenega Nemca ni bilo vec tam.
fedor
Slovensko hrvaška meja je tam kjer je in je v bližni bodočnosti nihče ne bo premaknil.Istra tudi formalno n ubila del vojvodine Kranjske in smo s tem kar imamo sedaj kar zadovoljni.Ko sem leta 1949 prvič prišel v Piran so tam čisto vsi govorili samo italijansko in sldoled,ki mi ga je kupila mana je bil za lire.Tu jrvladala tedanlja Ozna in vstop v cono B je bila obvezna in izstavljena odkakšneg mrkega partijca
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.