Slovenija med najmanjšimi gospodarstvi EU: Golobova vlada pustila visoke račune državi

Slovenija je po skupnem obsegu gospodarstva med najmanjšimi državami Evropske unije. Po podatkih Eurostata za leto 2025 je slovenski bruto domači proizvod znašal 70,5 milijarde evrov, kar predstavlja zgolj 0,4 odstotka celotnega BDP Evropske unije. Slovenija je po tej primerjavi skupaj z Litvo na petem mestu med najmanjšimi gospodarstvi EU.

Sama majhnost države seveda ni problem. Problem nastane, ko majhno gospodarstvo ne izkoristi svojih prednosti, ko se rast opira predvsem na domačo porabo, država pa hkrati povečuje javno porabo, davčne in administrativne obremenitve ter ustvarja vse manj predvidljivo poslovno okolje.

Prav tu se odpira vprašanje gospodarske zapuščine vlade Roberta Goloba.

Slovenija predstavlja le štiri desetinke evropskega gospodarstva

Celoten BDP EU je leta 2025 dosegel približno 18.800 milijard evrov. Daleč največje gospodarstvo je nemško, s približno 4.500 milijardami evrov oziroma 23,8 odstotka celotnega evropskega BDP.

Sledijo Francija s 15,9 odstotka, Italija z 12 odstotki, Španija z devetimi odstotki, Nizozemska s 6,2 odstotka in Poljska s 4,9 odstotka.

Na drugi strani so majhna gospodarstva. Malta predstavlja zgolj 0,1 odstotka BDP EU, Ciper, Estonija in Latvija po 0,2 odstotka, Slovenija in Litva pa po 0,4 odstotka. Hrvaška je s 0,5 odstotka nekoliko pred Slovenijo.

To je pomemben podatek tudi za slovensko politiko. Slovenija je majhna država in zato ne more računati na velikost domačega trga. Njena konkurenčnost mora temeljiti na produktivnosti, izvozu, investicijah, tehnološkem razvoju in sposobnosti privabljanja kapitala.

Toda prav na teh področjih se v zadnjih letih pojavljajo resna vprašanja.

Golobova vlada je povečala finančna bremena

V času vlade Roberta Goloba je Slovenija dobila številne nove oziroma višje javnofinančne obremenitve, gospodarstvo pa je moralo hkrati delovati v okolju naraščajočih stroškov dela, energije, regulacije in administrativnih zahtev.

Namesto jasne strategije, kako povečati konkurenčnost slovenskega gospodarstva, je bila politika pogosto usmerjena v povečevanje javne porabe in širjenje pravic, katerih račun mora na koncu plačati gospodarstvo oziroma davkoplačevalci. To je pri majhni državi še posebej nevarno.

Slovenija nima velikosti Nemčije, Francije ali Italije, zato si ne more privoščiti, da bi podjetja obremenjevala z vedno novimi stroški, država pa bi ob tem hkrati ustvarjala velike proračunske primanjkljaje.

Podatek o 70,5 milijarde evrov BDP zato postavlja tudi vprašanje, koliko lahko država iz tega gospodarstva dolgoročno pobere, ne da bi začela zmanjševati njegovo konkurenčnost.

BDP na prebivalca še ni razlog za zadovoljstvo

Slovenija je v precej boljšem položaju, če pogledamo BDP na prebivalca.

Po podatkih Eurostata je bil slovenski BDP na prebivalca v standardih kupne moči leta 2025 približno deset odstotkov pod povprečjem EU. Slovenija torej ni med najrevnejšimi državami Unije. Toda ravno ta podatek bi moral biti za slovensko politiko opozorilo.

Slovenija je že desetletja članica EU, ima razvito industrijo, usposobljeno delovno silo, dobro prometno lego in dostop do enotnega evropskega trga. Kljub temu ostaja pod evropskim povprečjem. Zakaj torej ne ustvarimo več na prebivalca?

Ko država raste hitreje od gospodarstva

V času Golobove vlade je postalo eno ključnih vprašanj razmerje med rastjo javne porabe in dejansko gospodarsko rastjo.

Če država povečuje izdatke hitreje kot gospodarstvo ustvarja novo vrednost, posledice niso težko predvidljive: več zadolževanja, višji stroški financiranja in večji pritisk na prihodnje generacije.

Podatki o slovenskem proračunu so pri tem zgovorni. V prvih sedmih mesecih leta 2026 so bili prihodki državnega proračuna približno 8,9 milijarde evrov, odhodki pa 10,2 milijarde evrov, kar je pomenilo približno 1,32 milijarde evrov primanjkljaja. To je zapuščina, ki jo je nova oblast podedovala in jo bo morala reševati.

Problem je vprašanje, ali je bil denar porabljen za naložbe, ki bodo prihodnja desetletja povečevale gospodarsko moč Slovenije, ali predvsem za povečevanje tekoče porabe.

Slovenija potrebuje več podjetništva in ne več birokracije

Za majhno gospodarstvo je ključna konkurenčnost.

Podjetje iz Slovenije lahko svojo proizvodnjo brez večjih težav preseli, investicijo izvede drugje ali pa novega projekta sploh ne izvede. Kapital ne pozna meja, podjetniki pa primerjajo pogoje v Sloveniji z Avstrijo, Hrvaško, Italijo, Češko, Poljsko in drugimi državami.

Če je slovensko okolje dražje, bolj zapleteno in manj predvidljivo, bo kapital odšel drugam.

Zato Slovenija potrebuje predvsem:

• manj administrativnih ovir,
• stabilnejši davčni sistem,
• hitrejše postopke,
• več investicij,
• več tehnološkega razvoja,
• boljšo povezavo izobraževanja z gospodarstvom,
• večjo produktivnost,
• ter javne finance, ki jih je mogoče dolgoročno vzdrževati.

To niso ideološka vprašanja. To so pogoji za preživetje majhnega gospodarstva.

Poljska je opozorilo Sloveniji

Zanimiva je primerjava s Poljsko. Poljska je danes šesto največje gospodarstvo EU in predstavlja približno 4,9 odstotka evropskega BDP. Slovenija pa zgolj 0,4 odstotka.

Seveda sta državi po številu prebivalcev neprimerljivi. Toda Poljska je dober primer, kako lahko država z velikim trgom in usmerjeno gospodarsko politiko hitro povečuje svojo gospodarsko težo.

Slovenija takšne velikosti nikoli ne bo imela. Lahko pa ima bistveno višjo dodano vrednost na zaposlenega. To bi moral biti eden ključnih ciljev slovenske gospodarske politike.

Težava ni majhnost, ampak pomanjkanje ambicij

Podatek Eurostata, da je Slovenija peto najmanjše gospodarstvo EU, zato ne bi smel biti razlog za kompleks manjvrednosti, mora pa biti razlog za resen premislek.

Slovenija je majhna država. Prav zato mora biti učinkovita. Ne more si privoščiti počasne birokracije, dragih državnih sistemov, nepredvidljivega zakonodajnega okolja in proračunskega razmetavanja.

Golobova vlada je Slovenijo v zadnjih letih obremenila z velikimi obljubami, višjimi izdatki in številnimi novimi obremenitvami. Kje pa je strategija, s katero bo Slovenija iz gospodarstva, vrednega 70,5 milijarde evrov, ustvarila bistveno več?

Slovenija potrebuje politiko, ki meri uspeh po tem, koliko nove vrednosti ustvarijo podjetja, koliko bolje so plačani zaposleni, koliko več izvozimo in koliko bolj konkurenčna postajajo slovenska podjetja.

Če bo država še naprej širila svoje izdatke hitreje od gospodarstva, bo račun prej ali slej prišel na mizo državljanom. Če pa bo Slovenija znala sprostiti podjetništvo, zmanjšati nepotrebne obremenitve in usmeriti denar v razvoj, lahko tudi majhnost postane prednost.

Slovenija ni premajhna, da bi bila uspešna. Premajhna je, da bi si lahko privoščila slabo gospodarsko politiko.