Vse pasti medijskega zakona, ki Levici odpira prosto pot do sankcioniranja večine uporabnikov družbenih omrežij

Vir: Shutterstock

Predlog novele Zakona o medijih, ki jo je Ministrstvo za kulturo pod vodstvom koordinatorice Levice Aste Vrečke prav na zadnji dan leta 2024 poslalo v državni zbor, že ves teden razburja slovensko javnost, saj kljub nekaterim kozmetičnim popravkom v svoji dikciji v ničemer ne odpravlja prikrite agende, ki je v ozadju zakona: obračuna Golobove vlade z drugače mislečimi mediji, med katere bodo zlahka, čeprav to v Levici kričeče zanikajo, po potrebi strpali tudi moteče spletne vplivneže. Zakon si pod preobleko digitalizacije izmišlja nove načine za državno financiranje tradicionalnih in slovenski politični levici naklonjenih medijev ter nagajanje do oblasti kritičnim medijskim projektom, ki so bili tako ali drugače neposredna tarča Golobove vlade skozi celoten mandat. Mogoče si je interpretirati, da je konec tudi z verskimi oznanili na STA in javni RTV, ki jo vsi plačujemo, saj to Levica prepoveduje kot »politično in versko oglaševanje.«

Odkar je bil zakon lani januarja v javni razpravi, je v javnosti najbolj odmevala vsebina 36. člena zakona, ki govori o prepovedi spodbujanja k neenakopravnosti, nasilju in vojni ter razpihovanja sovraštva ter nestrpnosti. V teoriji izdajatelj medija ne sme prek medija širiti programskih vsebin, s katerimi se spodbuja k narodni, verski, spolni ali drugi neenakopravnosti, pa tudi k nasilju ali vojni. Ne sme se razpihovati drugo sovraštvo ali nestrpnost, ki temelji na razlikovanju glede na druge osebne okoliščine. Splošen opis prepovedi odpira prostor za politično razpravo, kaj pomeni razpihovanje »drugega sovraštva in nestrpnosti«, ki temelji na »razlikovanju glede na druge osebne okoliščine«. Ali to nemara pomeni, da zagovorniki tradicionalnih vrednot s sloganom »Spola sta dva« razpihujejo sovraštvo do skupnosti LGBT+ in njihovo geslo »Otrok potrebuje mamo in očeta« temelji na razlikovanju?

Tega ne vemo, ampak primer je vsekakor dober, saj je glasna nasprotnica zakona, spletna vplivnica in članica podmladka SDM Zala Klopčič poleti 2023 močno ujezila pripadnike skupnosti LGBT v paradi ponosa, namenjeni na Kongresni trg. Na pločniku Slovenske ceste je namreč nemo stala z napisom »Spola sta dva«, vanjo pa je ob žvižgih priletelo marsikaj. Ker Klopčičeva svoja sporočila redno in periodično deli tudi na družbenih omrežjih, od omrežja X do TikToka, kjer jo spremlja na tisoče sledilcev in ima na desettisoče ogledov ter všečkov, jo lahko po novem zakonu kaznujejo, četudi bi hipotetično držale navedbe ministrice Vrečkove, da zakon nikakor ne cilja na spletne vplivneže.

Ali bo Zala Klopčič hipotetično kaznovana, ve samo bodoči inšpektor, ki bo na tem področju dobil službo, kot že napoveduje ministrstvo, pristojno za kulturo. Po drugi alineji omenjenega člena zakona bo namreč smel pristojni inšpektor kršitelju izdati začasni ukrep odstranitve oziroma prepovedi razširjanja programskih vsebin. Izdajatelj vsebine pa bo moral izvesti ukrep inšpektorja iz prejšnjega odstavka v roku 24 ur, sicer ga lahko čaka visoka denarna kazen, vse do višine 20.000 evrov. V tem členu zakona še piše, da bo inšpektor po uradni dolžnosti moral takoj po izdaji začasnega ukrepa to posredovati v presojo Upravnemu sodišču Republike Slovenije, ki bo lahko ukrep potrdilo, spremenilo ali razveljavilo. Sodišče bo moralo odločiti o ukrepu v roku sedmih dni, a v tem času bo odločitev inšpektorja veljala. Tu se seveda odpira prostor za zlorabe, zlasti v času političnih kampanj v predvolilnem obdobju, ko vsak dan še kako šteje.

O še drugih pasteh zakona preberite v nadaljevanju.

Za ogled se:

Naroči se
Naročnina že od:
8,25€
na mesec
Prijavi se
Ste že naročnik?
Želite prebrati ta članek?
72-urni dostop do naročniških vsebin:
3,95€

Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom. Oglejte si naše naročniške pakete.

Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin? Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski številki 068 / 191 191 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.