Vrh G7: Spodbudne besede, a brez konkretnih dejanj

Zadnje tri dni so se v Nemčiji mudili predstavniki sedmih najbogatejših in najmočnejših demokracij na svetu (G7). Poleg njih so se že 48. vrha skupine G7 udeležili tudi voditelji Ukrajine, Argentine, Indije, Indonezije, Senegala in Južne Afrike (JAR). Vrhunski tridnevni dogodek, ki je potekal na Bavarskem, je gostil nemški kancler in socialdemokrat Olaf Scholz. Čeprav so se pogovori v največji meri vrteli okoli širokih tem, kot so klimatske spremembe in globalna prehranska varnost, je bila glavna pozornost voditeljev in svetovne javnosti posvečena vojni v Ukrajini. Prav slednja je v zadnjih mesecih popolnoma spremenila perspektive in poglede na druge aktualne problematike, kar se je poznalo tudi na samem vrhu.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je predlagal globalno omejitev cen nafte kot alternativno rešitev, kar je razburilo nekatere in navdušilo druge voditelje. Na koncu je Francija vendarle podprla ameriški predlog, vendar sta ga potem Indija in Indonezija zavrnili.

Lokacija letošnjega vrha je bila nekoliko ironična, saj je pred sedmimi leti, kmalu po ruski priključitvi Krima leta 2014, v istem kraju gostila svetovne voditelje takratna nemška kanclerka Angela Merkel. Zato je še bolj razumljivo, da so bile tudi tokrat, posredno ali neposredno, glavna tema pogovorov ruska agresija nad Ukrajino in njene nevarne posledice na ves svet. Za pogajalsko mizo je voditelje razburjalo vprašanje, kako omejiti mednarodne cene ruske nafte. Ameriški predsednik Joe Biden se je predstavil kot glavni zagovornik te ideje, vendar njegova pobuda ni bila najbolje sprejeta, saj so se slišala zelo različna mnenja. Francoski predsednik Emmanuel Macron je predlagal globalno omejitev cen nafte kot alternativno rešitev, kar je razburilo nekatere in navdušilo druge voditelje. Na koncu je Francija vendarle podprla ameriški predlog, vendar sta ga potem Indija in Indonezija zavrnili.

Kot eden glavnih strahov se je pokazal strah pred posledicami ruske blokade ukrajinskega izvoza prehrambnih surovin, ki sicer predstavljajo ključni del v globalni prehranski dobavni verigi. Po predvidevanju OZN bo verjetno že letos skoraj 180 milijonov ljudi doživelo prehransko krizo, medtem ko bo verjetno zaradi lakote umrlo vsaj milijon ljudi v Etiopiji, Jemnu, Južnemu Sudanu, Somaliji in Afganistanu.

Poleg humanitarnih skrbi so na vrhu G7 voditelji govorili tudi o nevarnosti Kitajske, ki bi lahko  izkoristila prehransko krizo in s svojimi pošiljkami hrane ponovno pridobila naklonjenost večjega števila afriških, pa tudi nekaterih azijskih držav. V ta namen so se voditelji G7 dogovorili za 4,5 milijarde dolarjev vredno pomoč za reševanje prehranske krize, čeprav kritiki že opozarjajo, da je ta vsota dejansko premajhna za zaustavitev mednarodne prehranske krize.

Poleg prehranske krize so se voditelji G7 v pogovorih o klimatskih spremembah mobilizirali proti Kitajski. Tako so se dogovorili za novo infrastrukturno pobudo, v okviru katere bodo države G7 v naslednjih letih namenile 600 milijard dolarjev vreden paket pomoči državam tretjega sveta za njihovo reševanje posledic globalnih klimatskih sprememb. Poleg tega je posredni cilj te pobude postaviti resnično protiutež kitajski novi svilni cesti oz. infrastrukturni pobudi »road and belt«. Pri tem je Joe Biden poudaril, da ta pobuda ne pomeni le kratkoročne denarne pomoči, ampak infrastrukturno investicijo, ki bo dolgoročno koristila vsemu svetu.

Celotni vrh je sicer ponovno pokazal zahodno podporo Ukrajini in njenim vojaškim naporom za zaustavitev ruske agresije. Brez dvoma bo vrh G7 ostal v analih kot dogodek, kjer so se zahodne demokracije znova obvezale, da bodo še bolj pomagale Ukrajini

Celotni vrh je sicer ponovno pokazal zahodno podporo Ukrajini in njenim vojaškim naporom za zaustavitev ruske agresije. Brez dvoma bo vrh G7 ostal v analih kot dogodek, kjer so se zahodne demokracije znova obvezale, da bodo še bolj pomagale Ukrajini. A kljub temu še vedno obstajajo dvomi o izvedljivosti njihovih obljub. Zahod se je namreč predolgo ukvarjal le s samim sabo in mora sedaj ustaviti vedno večji vpliv Kitajske v Afriki, Aziji in Južni Ameriki. Poleg tega vrh ni rešil problema visokih mednarodnih cen ruske nafte, ki še vedno financira Putinov režim in posledično rusko agresijo na Ukrajino.

Večina voditeljev se je sedaj odpravila v Madrid, kjer bo Španija gostila vrh zveze Nato, na katerem bodo voditelji članic zveze skušali rešiti problem Turčije, ki še vedno nasprotuje pristopu Finske in Švedske v Nato, kar bi lahko imelo širše posledice na evropsko varnost, zlasti na varnost in stabilnost vzhodne in srednje Evrope.