G7 proti Rusiji in Kitajski, z investicijami za zeleni prehod in v podporo Ukrajini. Kam vse bodo šle obljubljene milijarde?

Danes se zaključuje vrh članic G7, ki je potekal na bavarskem gradu Elmau. Voditelji gospodarsko najrazvitejših držav sveta so sprejeli sklepe o novih sankcijah proti Rusiji. Posvetili pa so se tudi geopolitični grožnji, ki jo s svojim gospodarskim vplivom v svetu predstavlja Kitajska.

Med novimi sankcijami je največ zanimanja vzbudila ideja cenovne kapice na uvoz ruske nafte. Do dokončnega dogovora o določitvi zgornje cene, po kateri bi bilo še dovoljeno kupovati rusko nafto, še ni prišlo. Takšen ukrep bi bil smotrn le, če bi zajemal široko koalicijo držav, tudi tistih, ki so bile do sedaj s sankcijami proti Rusiji bolj prizanesljive.

Prišlo pa je do dogovora o obsežni, 600-milijard dolarjev težki investicijski iniciativi, namenjeni državam v razvoju. Iniciativo, poimenovano Partnerstvo za svetovno infrastrukturo in naložbe, gre razumeti kot protiutež kitajskemu projektu Pas in cesta, s katerim Kitajska že več let povečuje svoj vpliv v manj razvitih državah sveta.

Tokratni vrh članic G7, ki se zaključuje danes, je gostil nemški kancler Olaf Scholz, odvil pa se je idiličnem dvorcu Elmau v Bavarskih Alpah. Voditeljem sedmih gospodarsko najrazvitejših držav sveta, predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu so se pridružili tudi voditelji Indije, Argentine, Indonezije, Senegala in Južne Afrike.

Na srečanju, proti kateremu je v bližnjem Münchnu protestiralo na tisoče ljudi, so se posvetili v prvi vrsti vojni v Ukrajini. Preko videopovezave se je oglasil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Obljubili so mu še izdatnejšo vojaško pomoč; nove sankcije, o katerih so se dogovorili, pa so usmerjene predvsem v prekinitev dobave komponent, ki jih potrebuje ruska vojaška industrija (načrtovana pa je tudi prepoved uvoza ruskega zlata).

Pobližje si oglejmo dve izstopajoči iniciativi tokratnega srečanja. Prva, neposredno povezana z vojno v Ukrajini, predvideva uvedbo tako imenovane cenovne kapice na uvoz ruske nafte, druga pa se loteva geopolitične grožnje, ki jo s svojim gospodarskim vplivom v svetu predstavlja Kitajska.

Iskanje soglasja za uvedbo cenovne kapice za rusko nafto

Kot je znano, so energetske sankcije Zahoda proti Rusiji trčile na dve težavi. Prvo predstavljajo cene energentov, ki so poletele v nebo. Ruski denarni prilivi od izvoza so zato višji kot lani, pa čeprav izvozi količinsko manj kot prejšnja leta. Druga težava pa je ta, da je Rusija po uvedbi sankcij brez težav poiskala nove, nezahodne kupce (ali pa je starim kupcem prodajo povečala).

Uvedbe cenovne kapice, s katero bi bila določena zgornja cena, po kateri se še sme kupovati rusko nafto (omenja se tudi cenovno kapico na plin), bi bila smotrna le, če bi bila koalicija držav, ki bi jo implementirale, dovolj široka. S tem bi bilo rešenih več težav: ruski naftni prilivi bi zaradi nižje cene padli, preusmeritev izvoza na nove trge, kjer bi cene ostale visoke – denimo na indijskega –, pa ne bi bila možna. Obenem bi to olajšalo boj z inflacijo, ki jo v precejšnji meri poganja cenovni šok na področju energentov.

Takšen ukrep pa je tehnično težko izvedljiv. Francoski predsednik Emmanuel Macron se je zavzel za uvedbo cenovne kapice za vse svetovne proizvajalce nafte, ne samo ruske, a je po nasprotovanju ZDA in Nemčije predlog umaknil.

Dodatno zagato predstavlja bojazen, da bi v primeru uvedbe cenovne kapice Rusija dobavo nafte in plina močno zmanjšala. Kot je dejal predsednik Evropskega sveta Charles Michel: “Zagotoviti želimo, da bodo ukrepi usmerjeni proti Rusiji in da z njimi ne bomo ohromili nas samih.”

Partnerstvo za globalno infrastrukturo in naložbe kot protiutež kitajski iniciativi Pas in cesta

Najodmevnejši izplen vrha G7 je nedvomno dogovor o 600 milijard dolarjev težkem infrastrukturnem vlaganju v države v razvoju. Pobuda, ki jo je ameriški predsednik Joe Biden predstavil že na lanskem srečanju G7, konkurira 1000-milijardni kitajski iniciativi Pas in cesta, stari že skoraj desetletje.

Partnerstvo za globalno infrastrukturo in naložbe (PGII), kot je iniciativa poimenovana, predvideva do leta 2027 financiranje različnih infrastrukturnih projektov, poudarek pa naj bi bil na naložbah, ki bodo pomagale doseči zastavljene podnebne cilje.

Podnebne teme so imele na letošnjem vrhu G7tudi sicer posebno mesto. Nemški kancler Olaf Scholz se je denimo zavzel za oblikovanje podnebnega kluba, ki bi omogočal lažjo koordinacijo med državami pri implementaciji podnebnih politik.

Zagotavljanje prehranske varnosti in boj proti podnebnim spremembam

Skupina se je zavezala, da bo letos porabila 5 milijard dolarjev za pomoč pri zagotavljanju prehranske varnosti po vsem svetu v prizadevanju za preprečevanje svetovnega pomanjkanja hrane, ki ga povzroča ruska invazija na Ukrajino. Več kot polovica tega zneska bo prišla iz ZDA.

Države G7 so se zavezale tudi k boju proti podnebnim spremembam, a hkrati želijo zagotoviti varnost oskrbe z energijo. V izjavi so navedle, da to pomeni tudi postopno opuščanje premoga in širitev obnovljivih virov energije na “družbeno pravične” načine. Pod izjavo so se podpisale tudi partnerske države G7 Argentina, Indija, Indonezija, Senegal in Južna Afrika.

Skupna podpora Ukrajini je nedvoumna

Voditelji G7 so v sprejeti izjavi Ukrajini zagotovili nadaljnjo podporo pri spopadanju z rusko agresijo. “Še naprej bomo zagotavljali finančno, humanitarno, vojaško in diplomatsko podporo ter podpirali Ukrajino, dokler bo to potrebno,” so sporočili. Ukrajini so obljubile finančno, humanitarno, vojaško in diplomatsko pomoč.

Voditelje je nagovoril tudi ukrajinski predsednik Zelenski, ki so mu enotno dali podporo in mu zagotovili pomoč tudi v prihodnje. “Danes zjutraj nas je ukrajinski predsednik Zelenski seznanil z ruskimi napadi na Ukrajino. Občudujemo njegovo vodstvo in odpornost ukrajinskega ljudstva. G7 je pokazal izjemno enotnost. Dogovorili smo se, da bomo z Ukrajino vztrajali, dokler bo treba,” je sporočila predsednica komisije.

“Denar, orožje in politična podpora. Vse mobiliziramo za Zelenskega in Ukrajino,” je na Twitterju zapisal Charles Michel.

Države G7 so v skupni izjavi tudi pozvale Rusijo, naj omogoči, da bodo pošiljke žita zapustile Ukrajino, da bi se tako izognili poslabšanju svetovne krize pri oskrbi s hrano.

“Odločno pozivamo Rusijo, naj brezpogojno preneha napadati na kmetijsko in prometno infrastrukturo ter omogoči prost prehod ladij iz ukrajinskih pristanišč v Črnem morju,” so zapisali.

Za odpravo grožnje črnomorske flote bi bilo potrebno čiščenje kanalov skozi minska polja okoli Odese in zagotovilo, da se Rusi ne bi vmešavali. Pri tem je potrebno tudi sodelovanje Turčije, saj ima nadzor nad morskimi ožinami in je druga prevladujoča sila v Črnem morju.

G7 v iskanju širšega soglasja glede sankcij proti Rusiji

Vrh G7 je minil v iskanju široke koalicije držav, ki bi poenoteno nastopile s sankcijami proti Rusiji. To je namreč edini način, da se okrni ruski izvoz, zaradi katerega se Rusija – vsaj tako se zdi – gospodarsko drži nad vodo. Z določitvijo zgornje cene pri nakupu ruskih energentov pa ne bi zgolj prizadeli Rusije, ampak bi takšen ukrep, če bi bil uspešno implementiran, lahko pomagal tudi pri spopadu z inflacijo. V Evropi je ta v večji meri kot drugod posledica cenovnih šokov.

Pri novi investicijski iniciativi, ki konkurira kitajskemu projektu Pas in cesta, gre za že dolgo trajajočo geopolitično tekmo med Kitajsko in Zahodom (predvsem  ZDA), kljub temu pa je ne smemo razumeti povsem ločeno od dogajanja v Ukrajini. Države v razvoju se glede vojne v Ukrajini nerade opredeljujejo proti Rusiji, saj pragmatično zasledujejo – v večji meri kot Zahod – svoje ekonomske interese. Zahod lahko države v razvoju pridobi nas svojo stran samo v primeru, če se jim to gospodarsko obrestuje.

Ločnica med Rusijo in Kitajsko na eni strani ter Zahodom na drugi je z iztekajočim vrhom G7 zarisana močneje kot kadarkoli prej. Če se je do nedavnega zdelo, da bo merjenje moči zamejeno na področje gospodarstva, se je z rusko vojaško agresijo to spremenilo. Vojna pa zaostruje tudi ostale, nevojaške spopade.  

 

4 komentarji

  1. Bitka za gospodarsko prevlado zahoda, predvsem ZDA, je že davno izgubljena. 600 miljonov proti težkim miljardam, ki jih investira Kitajska, je pljunek v morje. Se pa lepo sliši.
    Propadli cenovni dogovor…kako se že temu reče v ekonomiji? Ima po tem še kdo pravico govoriti o svobodni trgovini? Slaboumno in pokvarjeno, ni kaj!
    Sicrr pa, veliko leporečja, malo za kamere in domače občinstvo in veliko slaboummosti. Realni svet se vrti na drugih kanalih in ta bo odločal. Ne performansi zabitih politikov.

  2. Posvetili pa so se tudi geopolitični grožnji, ki jo s svojim gospodarskim vplivom v svetu predstavlja Kitajska.
    ******
    Najprej je Zahod tri desetletja prenašal industrijo na Kitajsko in ji omogočil, da je postala to, kar je zdaj, druga industrijska sila sveta, ki bo kmalu prva, zdaj pa v tem vidi geopolitično grožnjo. Kaj se je spremenilo?

    Razlog, da je Zahod nenadoma začel videti v Kitajski nevarno konkurentko, je v tem, ker se ideja globalističnega novega svetovnega reda, ki so ga skušali ustvariti strategi v Washingtonu in Bruslju, podira kot hišica iz kart. Prav vojna v Ukrajini je pospešila njegov razpad. Kitajska je spoznala, da vodi globalistična ideologija v podrejanje Zahodu. Zato je v sporu Rusije z Zahodom podprla Rusijo. Vojna v Ukrajini namreč ni le vojna med dvema sosedama, temveč je vojna med globalistično in protiglobalistično ideologijo.

    Globalizem je v bistvu neke vrste novi kolonializem. Vodilno vlogo na Zahodu ima elita, ki želi biti globalna. Njen cilj je svetovna država pod njenim nadzorom. To kani globalistična elita doseči s svetovno valuto, ki bi bila v njenih rokah, na podoben način kot sta dolar in evro v njenih rokah.
    Prek obvladovanja glavnih zahodnih valut globalistična elita obvladuje finančni sistem Zahoda, ki pretendira postati svetovni finančni sistem, toda to je zdaj pod velikim vprašajem oziroma vse kaže, da so globalistične namere zahodne elite padle v vodo.

    Večji del sveta se je prepoznal v protiglobalistični ideologiji, zlasti to velja za Kitajsko in Indijo, ki vedno bolj samozavestno nasprotujeta globalni vodilni vloga Zahoda.
    Države Brics (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika) se že tudi formalno povezujejo z ustanovitvijo nove razvojne banke s sedežem v Šanghaju, ki je odprta tudi za druge države t.i. globalnega Juga in je že pridobila nekaj dodatnih članic.
    Poleg tega te države oblikujejo alternativni mednarodni plačilni sistem, po katerem trgovina med vključenimi državami ne bo več potekala v dolarjih in evrih, temveč v kitajskih juanih, ruskih rubljih itd. Dolar verjetno v doglednem času čaka usoda, ki jo je doživel britanski funt šterling, ki je bil do druge svetovne vojne vodilna svetovna valuta.

    Strategi zahodne globalistične elite se dobro zavedajo, da je v Ukrajini na kocki njihov novi svetovni red. Če bi uspeli s pomočjo Ukrajine spraviti Rusijo na kolena, bi postopno discplinirali tudi Indijo in Kitajsko po načelu palice in korenčka. Toda pogoj, da bo grožnja s palico delovala, je, da bo njihova palica delovala na Rusiji. Zato so zoper Rusijo uvedli tako brezkompromisne sankcije. Cilj je gospodarsko, vojaško in politično zlomiti Rusijo, kajti če si tu Zahod polomi zobe, bo postal Zahod/Nato/Amerika le še brezzobi tiger, ki se ga nihče več ne bo bal.

  3. Kam bodo sla SLO evropska stedstva to naj nas.skrbi. Jih.bodo ti nakladaski bleferji sploh znali pridobiti?
    In kdo je zdr.minister, to je vazno.
    Se vam zdi njegovo delovanje primerno zdravniku? Pri dr.Poklukarju si imel obcutek prave skrbi za vse nas , zdaj pa en sam revansizem in odkrivanje.tople.vode!! Clovek z dvema priimkoma ??

    • Se strinjam z mnenji gospoda “Ljubljana”: za nas Slovence so pomembni konkretni vidiki organiziranosti kvalitetnih storitev namenjenih nam državljanom in posebnih storitev s slovensko narodnim predznakom. Ter obstoj možnosti za čimbolj ugodno izvajanje naših osebnih slovenskih dejavnosti – od kmetovanja, obrti, podjetništva, do kulture. Do lastnih kultuno-intelektualnih dejavnosti in storitev.
      SVETOVNE RAZMERE SEVEDA SO POMEMBNE, A MI SLOVENCI NISMO POVZROČALI IN NE POVZROČAMO – NOBENIH VOJN:
      PAZITI MORAMO LE, DA NE BO SPET KAJ stalinizmu enako slabega OZ. PODOBNEGA – SPET IZ TUJINE – zanešeno v našo edino domovino – in državo R. SLOVENIJO.
      Na POTEK SPLOŠNIH SVETOVNIH RAZMER MI SLOVENCI – KAJ DOSTI VPLIVATI – NE MOREMO.
      Glede Ukrajine lahko le s simpatijo in z dobrimi željami gledamo na sedanje borbe neruskih Ukrajincev – za dokončano in za res pravo oamosvojitev Ukrajine od Ukrajino in neruse Ukrajince – tisočletnega zatiranja – s strani MOSKVA-RUSOV.
      Meni OSEBNO TA DOMNEVNO SPORNI PODJETNIK Martin O. OSEBNO ni poznan: o njem vem le, da je bil med akterji konca TISKARNE DELO: izčrpane delavke te EX KOM–SOC tiskarne so bile brez odpravnin- POSLANE v upokojitev Z MIZERNIMI POKOJNINAMI.
      L.r.
      vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan.
      Ne odgovarjam na “reply” zapise na tem portalu pišočih domnevno ex KP, ZK SD itd. piscev IN VULGARNIH PROVOKATORJEV, KI JIH IMAM POD “BLOKADO” – njih polit packarijje – naj lepijo kar na portale “MLADINE”, SD, Levica”, “Svoboda”, MMC RTVSLO, NECENZURIRANO itd, ČE JIM BODO DOVOLILI

Komentiraj