Vpogled v trenutno politično izbiro: plusi in minusi strank sredine in desno od nje (1.del)

POSLUŠAJ ČLANEK
Predsedovanje je v Sloveniji v polnem teku in zdi se, da na političnem parketu vlada zatišje. Varljivo. Po zaključku sledi takojšen prosti pad nazaj v »predvolilno obdobje«, ki bolj ali manj agresivno traja že od metanja in iskanja pušk po koruzah ter šoka ob sestavi nove, v desno odsukane vlade.

In kakšna je ponudba? pavšalno gledano je »vsebina« v dobršni meri skoncentrirana na t.i. desnem političnem polu. Sem gravitirajo  SDS in NSi, ter bolj ali manj SNS in SMC kot »pridruženi« članici.  Zadnja se sicer deklarira za sredinsko, vendar je del trenutne pozicije in po splošnem medijskem pogromu označena za »desno« simpatizerko.

Najbolje organizirani stranki sta SDS in NSi programsko gledano, naslavljata vse aktualne teme, do katerih imata tudi jasno razdelana stališča. Razpolagata z notranjo infrastrukturo, kadri in orodji, s katerimi te izzive brez večjih težav naslavljata. Gospodarski program je dejansko gospodarski, razumeta nujnost informatizacije in prilagoditve javnih sistemov v podporne servise, ki bodo dejansko podpirali (ne zavirali) in odpirali možnosti gospodarstvu. Jasno jim je tudi kam spadajo občečloveško/nravstveno. Krščansko in tradicionalno usmerjeni, z vrednotami evropskega centralnega prostora kjer poštenje, družina in skupnost še vedno nekaj velja.

NSi še posebej naslavlja vse večje razsulo preživetega sistema državnega (ne javnega!) zdravstva, z jasnimi rešitvami in predlogi. Oboji Ponujajo sodelovanje, SDS pod jasnimi pogoji svojega vodenja, ki ni skrivnost - vojaški pristop, piramidno poveljevanje in brez toleriranja solo akcij. Ve se kdo je vodja, ve se kdo odloča in ve se do kod spravljivost sega. To včasih deluje nekoliko hegemonsko, po drugi strani pa je lahko to dober recept, v kolikor gre za močne in sposobne koalicijske partnerje.

Za šibkejše stranke in posameznike, recimo NSi, pa je to lahko naporna in destruktivna zveza. Lahko bi recimo funkcioniralo v povezavi z SD, vendar ne pod njenim sedanjim vodstvom. Lider tipa Jani Prednik bi na tej točki prinesel veliko več sinergij in možnosti.

NSi se zdi prešibka za enakovreden odnos in verjetno ni naključje, da se izogibajo tem, ki so za Slovence pridobitev (recimo splav). Namenoma igrajo na karto spravljivosti, iskanja stičnih točk, sodelovanja. Jasno je, da želijo in imajo ambicije nasloviti več kot le 8 % slovenskega prebivalstva. Problem je, da v svoji spravljivosti včasih delujejo zmedeno, nejasno, njihov lider pa ni posebej markanten in nima močne prezence in karizme. Čeprav so očitno sposobni prenesti pritisk in reči tudi ne, kar so dokazali ob sestavljanju prve koalicijske vlade pod Marjanom Šarcem.
Kljub vsebinskosti ima t.i. desni pol veliko težavo. Boleče jim primanjkuje forme.

SMC se po drugi strani deklarira za stranko t.i. sredine in glede na izhodišča njenega nastanka, ter sedanje povezovanje na podlagi skupnih točk, to nedvomno, morda edina, tudi resnično je. Stične točke išče skozi jasno začrtano gospodarsko programsko smer (to kaže tudi s predvidenim združevanjem z GAS Alojza Kovšce in iskanjem kredibilnih obrazov tipa Colarič), kot hrbtenico nadaljnjega razvoja Slovenije. Stranka je zanimiva tudi zaradi svoje transformacije. Od slavljenja »lika in dela Mira Cerarja«, brez konkretne vsebine,  je nastala vsebinsko jasno opredeljena stranka, sposobnih ter kredibilnih posameznikov.

Vsebina je kvaliteta, forma pa prodaja


Kljub vsebinskosti (razen morda SNS, katere obseg delovanja je tudi sicer ozko nišno usmerjen) ima t.i. desni pol veliko težavo. Boleče jim primanjkuje forme. V današnjem svetu je percepcija in dojemanje (ne dejanskost) človeka, tem, problemov, vse. Ciljna propaganda in dober, premišljen PR naredi veliko več kot še tako dobra vsebina.

Simpatična (da ne rečem lepa), priljudna, kredibilna in »zgovorna« oseba/predstavnik bi naredila preboj, ki si ga na »desni« tako želijo. Namesto tega nam ponujajo zamorjene, povprečne obraze, (pre) brutalno iskrene, brez prezence, retoričnih dosežkov (če že ne presežkov), simpatičnosti.

Morda naslavljajo prave teme in imajo res dobre rešitve, ampak ljudje gledajo obraz in poslušajo glas. In šele nato slišijo vsebino.

Zamorjeni glas in namrščen obraz aktualnega predsednika vlade, s konstantnim vzvišenim in rahlo posmehljivim podtonom (velikokrat upravičeno), večine ljudi ne bo pritegnil. Enako nerazločno momljanje in rahlo okorno premikanje liderja SMC, ter nerodna, nenaravna in na duhovnika spominjajoča drža liderja NSi. Sitnega in antipatičnega Marjana, ki je nekoč živciral Janeza Drnovška, pa tako nihče ne mara. Podobno prežvečeno in nezanimivo deluje tudi lider SNS.

Kako naj potem taka združba proda idejo oz. vizijo »nove« združevalne »desne sredine« volivcem? Bistvo dobrega podjetništva (in politike), ki je skupna točka vseh njihovih programov je, da si sposoben dobro idejo/vizijo tudi prodati, sicer ostane le še ena dobra ideja na ogromnem kupu idej, ki nikogar ne zanimajo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike