Vozniki zahtevajo ukrepanje; je bil zabodeni voznik na seznamu sovražnikov domnevnega osumljenca?

Medtem ko je namestnik direktorja Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) Rok Vihar po incidentu povedal, da gre za enkraten dogodek, kakršnega v 30 letih niso zabeležili in ob tem ocenil, da je delo voznika varen poklic, pa v sindikatu voznikov avtobusov poudarjajo: »Ne bomo več trpeli, da se v imenu dobičkov ogrožajo naša življenja in dostojanstvo.« Nekdanji voznik LPP je v izjavi za naš medij izrazil upanje, da bo tokratni incident končno spodbudil konkretne ukrepe – okrepitev varnostnega osebja, jasne postopke v kriznih situacijah in predvsem bolj odgovorno vodenje, ki bo dobrobit zaposlenih postavilo na prvo mesto.

»Brutalni napad na našega kolega v Ljubljani je le posledica sistematične razvrednotitve našega poklica,« so zapisali v Sindikatu voznikov avtobusov Slovenije in opozorili, da sta v imenu dobičkov in prihrankov varnost in dostojanstvo voznikov postala le številka v računovodskih knjigah. Ocenili so, da so poklic voznika avtobusa popolnoma razvrednotili. »Od nas pričakujejo, da smo poleg voznikov hkrati še varnostniki, psihologi, čistilci ter socialni delavci in vse to za plačo, ki ne upošteva naše ogromne odgovornosti,« so izpostavili in pojasnili, da so se delovni pogoji nesprejemljivo poslabšali, delovni čas podaljšal, varnostni ukrepi pa ostajajo le na papirju. »Voznik avtobusa ni le oseba za volanom. Je specialist za varnost, logistik in prva črta obrambe reda v javnem prometu, a nas sistem še vedno obravnava kot nadomestne delavce,« so zapisali. 

V sindikatu so zahtevali takojšnje priznanje statusa uradne osebe, da se poklic ponovno primerno ovrednoti in takojšnje varnostne ukrepe. »Čas poniževanja našega poklica je mimo. Ne bomo več trpeli, da se v imenu dobičkov ogrožajo naša življenja in dostojanstvo,« so zatrdili in še enkrat zahtevali nemudno ukrepanje, saj je po njihovi oceni le vprašanje časa, kdaj se bo zgodil naslednji napad. »Sindikat voznikov avtobusov Slovenije bo do konca branil pravice svojih članov. Naša varnost ni predmet kompromisov,« so bili jasni. 

Bo incident končno spodbudil ukrepe?

»Včerajšnji napad na voznika LPP je še en dokaz, da je varnost zaposlenih že dalj časa resno zapostavljena. Kot nekdanji član sveta delavcev sem na številne težave opozarjal več let, vendar se kljub temu niso sprejeli ukrepi, ki bi voznikom zagotovili ustrezno zaščito in varnejše delovno okolje,« nam je povedal nekdanji voznik Veljko Gačić. Dejal je, da po njegovem mnenju za trenutno stanje pomemben del odgovornosti nosita tudi direktor LPP Peter Horvat in župan Zoran Janković. »Imata namreč ključen vpliv na odločitve, ki določajo organizacijo dela, kadrovsko politiko in varnostne protokole,« je pojasnil svojo trditev. Varnost voznikov bi morala biti po njegovih besedah med glavnimi prioritetami, pa do nujnih sistemskih sprememb – kot nam je povedal – žal ni prišlo. »Upam, da bo tokratni incident končno spodbudil konkretne ukrepe – okrepitev varnostnega osebja, jasne postopke v kriznih situacijah in predvsem bolj odgovorno vodenje, ki bo dobrobit zaposlenih postavilo na prvo mesto,« je poudaril.

Je bil zaboden voznik na seznamu sovražnikov?

Osumljenec, ki ima stalno prebivališče sicer prijavljeno v Dupleku, naj bi že prejšnji mesec v Ljubljani napadel človeka in ga večkrat zabodel – na policiji so pojasnili, da dejanje obravnava policijska postaja Bežigrad in da je še v fazi predkazenskega postopka. Na družabnih omrežjih se je pojavilo tudi več pričevanj oz. opisov lastnih izkušenj – med drugim naj bi ista oseba že pred leti z nožem napadla vsaj enega človeka. Domnevni osumljenec G. V. ima na Facebooku poleg osebnega profila še skupini, ki ju upravlja kot administrator. Tam je objavil seznam sovražnikov – vendar pa je videti, da je zabeleženi »Bosanac LPP« na seznamu prijateljev in ne sovražnikov. Na seznamu, ki ga je domnevni osumljenec objavil pred tremi dnevi, sta sicer tudi Albert Einstein in Janez Janša.

Kot so nam povedali v psihiatričnih krogih, se osebe s shizofrenijo zdravijo podobno kot ostale osebe, ki imajo kronično bolezen. Zdravljenje je predvsem odvisno od bolnikove pripravljenosti in motivacije – torej ni nekih vzvodov, da bi se lahko kakorkoli kontroliralo posameznike. »Če je nevaren do drugih in ima duševno motnjo, pa se taka oseba praviloma zdravi na forenzičnem oddelku,« je povedal psihiater. Prav tako se morajo zdravniku v določenem obdobju javljati tisti, ki dobijo ukrep obveznega zdravljenja. Možna je tudi prisilna hospitalizacija – ravno v tovrstnih primerih oz. če oseba med akutno epizodo napade človeka.