Vojna v Sudanu v interesu Rusije. Kakšen izplen ji lahko prinese?

Za največji žarišči napetosti v globalni politiki veljata Ukrajina in Tajvan, potencialno pa tudi Bosna in Hercegovina ter Kosovo. Kljub temu, da v slovenskih medijih ni deležen velike pozornosti, pa se je kot ena najpomembnejših točk merjenja moči med velesilami uveljavil Sudan, kjer so se po štirih letih znova razplamteli spopadi, ki jim botruje Rusija z željo po krepitvi strateške pozicije v primerjavi z Zahodom.

Spopadi so izbruhnili med dvema najmočnejšima človekoma v državi, od katerih vsakdo poveljuje svoji frakciji. General Mohamed Hamdan Dagalo, znan tudi kot Hemedti, sicer pa drugi človek Sudana, je začel državni udar proti svojemu nadrejenemu, torej vodji vladajoče vojaške hunte Abdelu Fatahu al-Burhanu. Poznavalci napovedujejo, da bo zmagovalec vojne najverjetneje postal novi sudanski predsednik.

Pred tednom dni je tako Hemedti začel z bliskovitim napadom na ključne strateške točke po državi, vse od nahajališč naravnih virov, oporišč redne vojske, letališč in celo prestolnice Kartum. Tuji viri navajajo, da naj bi RFS sicer dosegla nekaj uspehov, a glede na nasprotujoče si podatke je realno stanje težko oceniti. Potrjeno je, da se je nekaj pripadnikov redne vojske pred napredujočimi uporniki umaknilo na ozemlje Čada, kjer so se predali čadskim silam.

Že drugi dan spopadov je RFS trdila, da nadzoruje 90 % Kartuma, Al Džazira pa je poročala, da so uporniki zavzeli tudi več televizijskih postaj. Ob tem so iz Sudana prihajala tudi poročila o uporabi težke artilerije in protiletalskih sistemov s strani upornikov, ki so branili zavzete položaje, redna vojska pa se je poslužila uporabe letalstva.

Po poročanju več medijev so pripadniki RFS oplenili nekaj zavzetih kartumskih sosesk, zasedli so tudi bolnišnice, v katerih primanjkuje zdravil, elektrike in vode. Kljub pozivom k premirju ob večdnevnem praznovanju ob zaključku ramadana se boji nadaljujejo; po dostopnih podatkih naj bi bilo mrtvih nad 450 ljudi, ranjenih pa nad 3.500. Poznavalci ocenjujejo, da je država na poti v humanitarno krizo, možnosti za premirje pa so trenutno majhne.

Razlika med uradnimi ...

Uradni razlogi za napad naj bi bila nesoglasja glede nadaljnjega statusa Sil za hitro podporo (RFS), ki jim Hemedti poveljuje; bodo delovale kot sile v sestavi sudanske regularne kopenske vojske ali samostojno, neposredno podrejene vrhovnemu poveljniku oboroženih sil? Obenem naj bi se omenjene paravojaške sile po željah Hemedtija integrirale v redno vojsko v roku dveh let, medtem ko je al-Burhanov načrt predvideval obdobje desetih let.

Prav tako Hemedtiju ni po volji, da bi omenjeno integracijo nadzorovali civilisti, ki ob tem želijo prevzeti tudi donosna podjetja v vojaški lasti, navaja Guardian, ki izpostavlja še željo civilne sfere po pregonu vojnih zločincev, krivih za nasilje v Darfurju po letu 2003.

... in resničnimi razlogi za vojno

Sudanski mirovni proces ni potekal brez težav, a od leta 2019 je življenje potekalo brez spopadov. A kot pojasnjuje Catarina Doxsee z inštituta CSIS, je bil Wagner, v Sudanu sicer prisoten od leta 2017, aktiven tudi v tem času, predvsem na področju povezovanja ruskih in sudanskih oblasti.

Doxseejeva pove, da se je Rusija v Sudanu fokusirala predvsem na dve točki, in sicer kopanje zlate rude in postavitev pomorskega oporišča na Rdečem morju. Pred začetkom spopadov je Rusija namreč s sudanskimi oblastmi sklenila vrsto varnostnih in gospodarskih dogovorov, med katere spada tudi koncesija za rudarjenje zlata družbi M-Invest, povezani s Prigožinom in posledično Wagnerjem. Rusija torej želi financirati neonacistično plačansko skupino in kovati dobičke s tihotapsko mrežo, preko katere na črnem trgu prodaja zlato.

Že leta 2020 pa so Rusi s Sudanom dosegli dogovor o vzpostavitvi pomorskega oporišča s štirimi ladjami (tudi na jedrski pogon). Dostop do oziroma obvladovanje Rdečega morja je za rusko geostrategijo ena od prioritet. Ker bo od zmagovalca odvisna tudi usoda ruskih poslov, je naloga Wagnerja zagotoviti zmago "prave" strani.