Nova vlada je 26. septembra potrdila predloge davčnih sprememb oziroma novel petih davčnih zakonov – o trošarinah, o davčnem postopku, o finančni upravi in o davčnem potrjevanju računov.
Novela Zakona o finančni upravi ukinja spremembo, ki jo je uvedla prejšnja vlada – kolegijsko odločanje inšpektorjev v zahtevnejših primerih davčnega postopka: ˝S predlogom novele Zakona o finančni upravi pa odpravljamo določbe, uvedene z zadnjo novelo tega zakona, predvsem v delu, ki predstavlja odstop od sistemske ureditve, za katerega ni izkazan utemeljen razlog,˝ je zapisala vlada na svoji uradni strani. Določila je tudi novo pooblastilo za uporabo tehničnih pripomočkov z namenom pridobitve podatkov o položaju in gibanju blaga.
˝V zrelih demokracijah s prav takim strankarskim prostorom je v 21. stoletju osrednje, morda celo ekskluzivno politično vprašanje vprašanje davkov. Davki, njihov obseg in višina namreč v ekonomskem smislu določajo polje, kjer se svoboda posameznikov konča in se začne intervencija oblasti,˝ je zapisal Matej Avbelj za Finance.
Kaj čaka Slovence?
Minister za finance Klemen Boštjančič je v zadnjih minutah predvčerajšnje Tarče povedal, da bodo uvedli davek na nepremičnine – da bo kratkoročno oddajanje obdavčeno bolj kot dolgoročno in da bodo obdavčili prazna oziroma neuporabljana stanovanja. Ocenil je, da nepremičninski trg ne deluje.
Vse vlade, razen prejšnje, so v zadnjih letih napovedale tudi uvedbo davka na nepremičnine, ki ga je OECD sicer predlagal, a ga dejansko ni uvedla nobena.
V koalicijski pogodbi Golobove vlade je davek nepremičnine napovedan na 27. strani – pred tem pa naj bi poskušali ˝pospešiti celovito digitalno evidentiranje vseh stavb in drugih objektov v katastru nepremičnin˝ ter ˝poskrbeli za čim bolj učinkovito ter celovito digitalizacijo katastra po najvišjih mednarodnih standardih georeferenciranja ter po dejanskem stanju˝. Uskladili naj bi tudi metodologije izračuna površine stavb in vzpostavili integrirano nepremičninsko evidenco.
Janševa reforma za 2025, kot razlagajo v Tarči, je predvidela postopen dvig splošne olajšave s trenutnih 5.000 evrov na 5.500 v 2023, nato na 6.500 v 2024 in nazadnje na 7.500 evrov. Aktualna vlada je ukrep ukinila in se odločila ohraniti olajšavo na trenutnih 5.000 evrov. Skupni dohodek dodatne olajšave pa so zvišali z okrog 13.700 evrov na 16.000.
Matej Lahovnik je na Twitterju podal mnenje, da bi se morali ravnati po Nemčiji in dvigniti raven davčne olajšave na višino minimalnih življenjskih stroškov – to je 7.500 oziroma toliko, kolikor je bilo v prejšnji vladi predvideno šele za leto 2025.
Za 5. dohodninski razred bo davčna stopnja zvišana s 45 % na 50 % in pri plačilu za poslovno uspešnost bo uveden nov pogoj za ugodno davčno obravnavo ter odpravljena možnost davčno ugodnejše obravnave dohodka v višini 100 % povprečne plače.
Izjema pri očitni smeri obdavčevanja je pri uvedbi olajšave za mlade, ki določa nižanje davčne osnove v višini 1.000 evrov v davčnem letu – za dohodke iz delovnega razmerja oseb pod 29. letom starosti.
Ukinitev usklajevanja dohodninskih razredov z inflacijo prav zdaj, ko je inflacija 10+ odstotkov, ni nič drugega kot #zahrbtno višanje davkov. Zahrbtno, ker ne da bilo treba še karkoli spreminjati, se sčasoma uresničujejo levičarske sanje in gremo vsi proti 50 procentni stopnji.
— Žiga Turk (@ZigaTurk) September 22, 2022
Izračuni za Tarčo pa kažejo, da bodo na slabšem vsi, razen minimalno plačanih, ki bodo mesečno dobili okoli 40 evrov več – in seveda z izjemo še enkratnega energetskega dodatka, ki ga je vlada rezervirala zgolj za nezaposlene osebe na sociali.
Povprečno plačani bodo prejemali okoli 11 evrov manj mesečno, tisti s plačo okoli 3.000 evrov pa približno 15 evrov manj. To pomeni, da bodo bolj obdavčeni tudi podpovprečno plačani – dr. Marko Pahor je za Tarčo ocenil, da so reforme v splošnem dobre za proračun, slabe pa za srednji razred.
Pomembna odločitev aktualne vlade je tudi ukinitev usklajevanja dohodninskih razredov z inflacijo – ki se trenutno giba na okoli rekordnih 11 % –, ki prinaša nižanje realnih dohodkov, kot je na to opozoril na Twitterju tudi dr. Matej Lahovnik.
Negotovost povečuje še energetska kriza in njeni stroški za gospodarstvo ter dejstvo, da je vlada uvedla višanje plač v javnem sektorju, ukrep, ki znaša okoli 600 milijonov evrov – dogovor so sklenili 29. septembra po večmesečnih pogajanjih. Rebalans proračuna, ki ga je kritiziral tudi Fiskalni svet, tako predvideva rekordno porabo.
Janševa vlada je ukinila tudi obvezno izročanje računov, ki ga je nova vlada znova uvedla – izrecno z namenom preprečevanja sive ekonomije – in s tem globo v višini 40 evrov.
Protiustavna diskriminacija normirancev?
Uvedba t. i. jasnejšega določanja pogoja, po besedah vlade, za vstop oziroma obstoj v sistemu normiranih odhodkov je še ena sprememba na področju davkov.
Uvedene bodo višje dohodnine za samostojne podjetnike z normiranimi dohodki za tiste z nad 35.000 evrov prihodki letno – kot odhodki jim bo priznanih samo 40 % prihodkov. Po izračunih Demokracije se to v prakso prevede tako: s.p. s 60.000 evri letnih dohodkov bo plačeval 2.800 evrov več dohodnine, s.p. s 100.000 evri dohodkov pa 6.000 evrov več kot zdaj.
Matej Avbelj je v komentarju za Finance zapisal, da je možno, da je davčna reforma za normirance protiustavna in krši 14. člen ustave o enaki obravnavi podobnih subjektov: ˝Zahvaljujoč slovenski pravni državi, ki temelji na sistemski korupciji, ki uradno to ni, saj je ni nihče formalno ugotovil, še najmanj pa naša KPK in računsko sodišče, so nekateri lahko povsem izgubili občutek za realnost.˝
Davčna reforma bo namreč stala ˝ne-klasično˝ vrsto normirancev, t. i. popoldanske normirane espeje, ki bodo dobili kar polovico manj normiranih stroškov oziroma 40 %.
Mitja Gaspari, nekdanji finančni minister in guverner Banke Slovenije, je za Delo ta teden ob proračunu ocenil aktualno proračunsko situacijo: ˝Vtis zunanjega opazovalca je, da je ta trenutek fiskalna slika popolnoma nejasna, prav tako tudi makroekonomska glede gospodarskih napovedi.”
Gaspari meni, da bi morala pametna politika slediti previdnosti in fleksibilnosti – aktualna vlada pa po njegovem mnenju vpeljuje nerazumno visoke poskoke pri večini sredstev: ˝Mislim, da se igramo z velikimi tveganji glede fiskalne vzdržnosti, ki se lahko spremeni tudi v fiskalno krizo,˝ opozarja Gaspari.
Vse bolj pomembna postaja po njegovem ˝učinkovitost fiskalnega delovanja. Ni dovolj le brizgati denar do tistih, ki ga zahtevajo. Skrajni čas je, da začnemo ugotavljati tudi učinkovitost uporabe teh sredstev˝ – a glede na mnenje Avblja tudi ˝protiustavna˝ reforma v povezavi z normiranci to ni. Meni namreč, da bi bila sprememba bolj smiselna, če že, prav v obratni smeri, saj je ˝popoldanski˝ s.p. v primerjavi s klasičnim v slabšem ekonomskem položaju.
Kot smo že pisali, je ena od sprememb v povezavi z ukrepi za širitev uporabe obnovljivih virov energije tudi predviden davek ob registraciji motornih vozil – torej še dodaten strošek, ki ga prinaša politika aktualne vlade.
Na žalost ljudje mislijo tako kot jim servirajo na POPtv in RTV, tako da padajočega standarda ne bodo niti opazili.
Politika aktualne vlade je politika v smislu, pojejmo kokoško! Bo že kdo nesel jajca. Zmanjkalo bo kokoši, zmanjkalo bo jajc, potem pa?
Ga. Merklova je dejala, da socializem funkcionira, dokler ne zmanjka denarja. Zdaj pa vsi pametni finančniki razložite, kako naj gospodarstvo raste in se razvija če ga praktično na vseh nivojih davijo z novimi davki. Tako ni denarja za razvoj, vlaganje v tehnologijo itd. Najbolj bistveno za podjetnike pa je, da zgubljajo voljo in željo po inovcijah, ker ni sredstev za izvedbo leteh. Žal je treba plačati tiste, ki ne delajo, pa želijo dobro jesti in potovati.
Koliko je to dobro za državo, bomo še videli. Jaz v to formulo ne verjamem.
Ponavljam: tale minister pojma nima o financah in ekonomiji. Se ne spomnim, da bi kdo pred njim na tem položaju take neumnosti kvasil.
Vsekakor pa so njegovi “ukrepi” dobri za davčne svetovalce. Mogoče tudi za računovodske servise.
Spet bomo vlekli račune za stroške iz petnih žil.
Pričakujem porast sive ekonomije.
Res je, zelo nenavaden naslov. Kot da še desna sredina ne bi razumela, da višanje davkov ni isto kot višji davčni izplen. Če tega ne ve niti desna sredina, kako bodo šele levičarji? Nemogoče. Zato pa je tako, kot je.
V Svobodi in njenih satelitih vedo, da najhitreje uničiš državo, če udariš po srednjem razredu.
Treba jim je priznati, da jim to še najbolj gre od rok.
Zato na predčasnih volitvah ponovno volite Svobodo ali pa kako drugo instant stranko, ki vam bo obljubljala nebesa na zemlji, prinesla pa pekel.
Zagotovo bo tej vladi sledilo opustošenje, ki mu še nismo bili priča. Zato pa je še toliko bolj nerazuljivo koketiranje NSi s temi ljudmi.
To je tako visoka politika, da je še članstvo NSi večinsko ne razume.
Sicer pa to ni koketiranje, ampak odkrito ponujanje.
Pod to koalicijo in to vlado postaja Slovenija koncentracijsko taborišče.
V koncentracijskih taboriščih pa judje razmišljajo zgolj o lastnem preživetju, pravi dr. Boštjan M Turk.
Pri tem mnogi še vedno zaman ohranjajo prazne upe v stečajnega upravitelja Slovenije, Roberta Goloba, pa dodaja modri Mefisto.
Se strinjam z vsem, kar ste napisali, Mefisto. Pod tem “vladarjem” in njegovim financ ministrom drvimo v stečaj.
Ljudje pa še kar plešejo.
Napovedal je pred volitvami, da podpira socialistično ekonomijo. Pa so ga zaslepljenci izvolili. Ceho bomo pa vsi plačali. Vse nas so prisilili, da bomo spet vključili tisto samoupravno: snađi se”.
Tole z normiranimi s.p.-ji je ena najvecjih davcnih bedarij, ki se jih je mogoce izmisliti. Tudi najbolj nepsretnemu poslovnezu bo takoj padlo v oci, da je najbolj smiselno imeti dve “firmi”. Eno (firmaA), ki obracunava vse prihodke in odhodke in en normiran s.p.(firma B). Vseeno ali gre za isto osebo, ali povezane osebe.
Firma A dela brez dobicka, ker gre ves visek v firmo B, ki ima zato velik promet in nic stroskov (vsi stroski so pri firmi A). Ampak davkarji firmi B priznajo 40% stroskov, ki v resnici ne obstajajo. Pod crto je to optimum za obe firmi.
Peter Klepec, pri normirancih ne gre za anomalijo. Sistem je bil uveden, da se podjetnim omogoči poslovanje pod ugodnimi pogoji in brez odvečne birokracije. S tem se zmanjša siva ekonomija. Normiranci plačajo vse prispevke – 81 € na mesec tudi popoldanci, čeprav so že prej plačali vse prispevke iz delovnega razmerja.
To, kar opisujete, je zloraba sistema. Ni treba zato ukiniti sistema ali dvigniti davčno osnovo – treba je samo bolj natančno določiti, kaj se sme in kaj ne. Poleg tega: tudi tisti s.p., ki ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov (torej ni normiranec), lahko enako dela, kot opisujete zgoraj. Ni tu nobene razlike.
Ponavljam nevemkolikokrat že:
* normiranec ne more uveljavljati nobenih olajšav (družinski člani, osnovna sredstva …)
* normiranec VEDNO plača davek, tudi če dela z izgubo. Posledično mu ne pripada nadomestilo za brezposelnost, če mu ne gre.
* stroški, ki jih za znižanje davčne osnove prikažejo ne-normiranci, so včasih prav “inovativni” – inšpekcija ne more vseh obiskati – davčna osnova pa redko doseže 20 % od prihodkov in stopnja davka je pri teh “tamalih” 16 %, ne 20% kot pri normirancih
* višina prihodkov je omejena na 50.000,00 oz. 100.000,00 € – trenutno. Ker ima vsaka dejavnost zadaj stroške, plačati je potrebno prispevke – je neto precej nižji. Stroški so nižji pri INTELEKTUALNIH poklicih – ti prodajajo v bistvu svoje znanje. Ti z normiranimi odhodki res profitirajo, a vprašam vas: ZAKAJ PA NE BI SMELI? Ker jim je nesposobni Luka Mesec “folž”? Boste rekli, DA JIH NE POTREBUJEMO?
In za konec: kaj se državi bolj splača? Da z ugodnimi davki spodbuja podjetnost ali da ožema tiste, ki ustvarjajo in “futra” nesposobne in lene? Ali se ji bolj splača, da od 100 poslovnih subjektov pobere davke po nizki stopnji ali od 20 po visoki? Poleg tega tisti, ki so podjetni, poskrbijo zase in za svoje in ne bremenijo državne blagajne.
Pod komunisti nam še nikoli ni šlo dobro. Vendar je neverjetno, da večina naroda tega ni opazila niti po 80 letih t.i. socializma.