Vladavina prava in ideologija: zakaj Slovenija ni kot Poljska in Madžarska

Pogledi

dr. Matej Avbelj

Komentarjev: 24

Na zadnji septembrski dan je Evropska komisija objavila svoje prvo letno poročilo o stanju vladavine prava v državah članicah Evropske unije. Poročilo je nujen, a hkrati sam po sebi nezadosten korak k zagotavljanju dejanske vladavine prava. Te, tudi s sankcijami, namreč ni mogoče zagotoviti iz Bruslja. Vladavina prava je domača naloga država članic, saj je ena od prvih predpostavk samega članstva v EU, da je država pravna država.

Posnetek komentarja dr. Mateja Avblja je na voljo na koncu prispevka.

Glede slednjega v različnih državah obstajajo različno velika odstopanja od vladavine prava, ki jo najdemo na papirju, in tisto, ki se dejansko izvršuje v praksi. To odstopanje obstaja, zlasti v primeru post-komunističnih držav, že od samega začetka njihovega članstva. Nove države članice so namreč pogoje za članstvo izpolnile predvsem na formalen način, medtem ko je sociologija, torej ravnanje v vsakodnevni institucionalni in še bolj neformalni praksi, ostala bolj ali manj enaka tisti iz proslulega totalitarnega sistema.

V Sloveniji smo imeli najmehkejšo tranzicijo, zato pa je, kot korelat, tudi ostalo največ trdih temeljev nekdanjega totalitarnega sistema.

V tem pogledu prav gotovo prednjači Slovenija, ki je, če jo primerjamo z ostalimi državami Srednje Evrope, še posebej z višegrajsko četverico, naredila najmanjši dejanski prelom s totalitarno preteklostjo v sociološkem smislu, v smislu ohranjanja elit ter starega modus operandi. Imeli smo, in na to so bili številni zelo ponosni, najmehkejšo tranzicijo, zato pa je, kot korelat, tudi ostalo največ trdih temeljev nekdanjega totalitarnega sistema. Drugače, po naravi stvari, pač ni šlo.

Naša naloga je torej mnogo težja in izziv, ki je pred nami, je večji od onega na Madžarskem in na Poljskem. V teh dveh državah je prišlo do močnega preloma s prejšnjim režimom, v civilni družbi, na univerzah, v državnih institucijah, vključno s sodstvom. Svoje mesto v ropotarnici zgodovine je našla tudi komunistična levica, na Poljskem celo tako močno, da levica praktično sploh več ne obstaja in da politični boj poteka znotraj enega in istega desnega političnega bloka.

V tem smislu Poljska in Madžarska nista primerljivi s Slovenijo. Slovenija je v političnem smislu namreč na slabšem, kajti pri nas post-komunistična levica ni le preživela v političnem smislu, temveč še naprej po novodobnem izumu samoupravljanja s temelji kapitalizma praktično obvladuje s sebi zvestimi ljudmi vse ključne podsisteme te države. Od šolstva, do medijev, od univerz, do gospodarstva, da o javni upravi in vseh mogočih neodvisnih institucijah niti ne govorim.

Tako kot smo v Sloveniji vzpostavili neformalno ugrabljeno državo, temelječo na kleptokraciji v imenu varovanja nacionalnega interesa pod rdečo zvezdo, na Madžarskem in Poljskem danes poteka razkroj ustavne demokracije pod črnim križem krščanske Evrope

Neprimerni za vzor

Slovenija torej ni Poljska niti Madžarska, stanje pri nas je v demokratičnem smislu mnogo bolj kompleksno, mnogo manj dovzetno za kratkoročno izboljšanje v smeri dejanske, zdrave demokracije in robustne pravne države. Pri tem nas še dodatno ovira naša majhnost, ki nam preprečuje, da bi v družbi in državi lahko razvili dejanski pluralizem, ki je na Poljskem in Madžarskem zaradi velikosti države, množice večjih mest, gospodarskih središč, številnih univerz, razvejane civilne družbe itd. dejansko zagotovljen.

Toda še bolj kot to, da je pred Slovenijo v smislu vzpostavljanja ustavne demokracije večji izziv kot pred Poljsko in Madžarsko, pa se je pomembno zavedati, da niti Poljska in še manj Madžarska ne moreta in ne smeta biti vzor za »reformo« slovenske države. Ti dve državi namreč danes predstavljata objektiven in dejanski odmik od vladavine prava in ustavne demokracije, ki se pod taktirko vladajoče politike odvija tako, da se temeljito in vztrajno uničuje sistem zavor in ravnovesij s formalnim ugrabljanjem vseh podsistemov in institucij države s svojimi politično in ekonomsko lojalnimi kadri. Poljska in Madžarska torej na formalen, odkrit način delata tisto, kar Slovenija neformalno že od nekdaj ima.

Zavedajoč  se tega, imamo pred seboj zgodovinsko priložnost in odgovornost ne pustiti se spremeniti v uporabne idiote. Tako kot smo v Sloveniji vzpostavili neformalno ugrabljeno državo, temelječo na kleptokraciji v imenu varovanja nacionalnega interesa pod rdečo zvezdo, na Madžarskem in Poljskem danes poteka razkroj ustavne demokracije pod črnim križem krščanske Evrope, zoper muslimanske migrante ter židovske bogataše. V imenu deklaratorno najvišjih idealov ter vrednot družine in vere se menda bije boj zoper kulturno revolucijo in ideologijo preveč liberalnega zahoda.

Ta plemeniti boj za najsvetejše cilje naj bi, včasih odobravanje v tej smeri zasledimo tudi na spletnih straneh tega portala, opravičeval vsa sredstva. Tudi preveč zagreto »reformo« sodstva, demontažo drugih nadzornih institucij, naskok na »javne« medije in tako naprej, do končne zmage. A ta ne bo prišla v podobi krščanske Evrope, temveč prej kot ne v obliki post-komunistične mafijske države, kjer bodo oblastniki vaše zaupanje v vrednote, v katere vi – oni pa ne – v resnici verjamete, zlorabili za lastno ohranitev in okrepitev na oblasti.

Samo za to gre. Rdeče zvezde, krščanske Evrope in boj proti vsem mogočim nepriljubljenim manjšinam, enkrat verujočim, drugič istospolno usmerjenim, so le kulisa, predstava za lahkoverne uporabne idiote, ki s pomočjo glasovalne skrinjice, menda še na demokratičen način, požegnajo vse bolj avtoritarno, nedemokratično in nepravno: samovoljno stanje.

Edino zdravilo proti temu je vladavina prava. Vladavina prava v formalnem, vsebinskem in dejanskem smislu, ki pomeni nasprotje samovolje in arbitrarnosti. Vladavina prava, ki mora imeti primat nad vsako ideologijo in svetovnim nazorom ter politiko. Kajti samo dejanski obstoj vladavine prava je tisti, ki lahko zagotovi, da se o ideologiji, svetovnih nazorih, politiki in interesih, ki nas razdvajajo, pošteno prepiramo in dogovorimo kot civilizirana družba. Samo vladavina prava vam omogoča, da živite kot človek enakovreden sočloveku, ne glede na vse naše in vaše medsebojne razlike.

Če ne verjamete meni, pa verjemite Gustavu Radbruchu, nemškemu filozofu, ki je po izkušnji druge svetovne vojne nam vsem za vse večne čase položil na srce naslednjo resnico. »Ne, ne smemo reči: vse kar koristi ljudstvu je pravo, temveč je treba reči obratno: samo to, kar je pravo, koristi ljudstvu.«

Povezani članki

24 komentarjev

  1. Konfuzen članek, ki enači svetlobo in temo. “Črni križ” kot ga imenuje avtor je naravno pravo Evrope in vse zahodne civilizacije. Rdeča zvezda in njen derivat anarhistična “liberalna demokracija” pa je smrtni sovražnik prava in posledično civilizacije. Samo na vrednotah stoječa civilizacija lahko vzpostavi vladavino prava, na antivrednotah pa lahko vzpostavimo samo vladanje po pravu.

  2. “Vladavina prava in ideologija”
    Kaj pa če bi začeli pri “parvu in ideologiji” in šele nato o njegovi vladavini. Zmoten je vtis, da se izognemo ideologiji, če stavimo na pravo. Ni bolj ideološke stroke , kot je pravo. V tem času na svetu tudi ni bolj servilne stroke ideologiji, kot je to pravo. Pravo uresničujejo ljudje in ljudje so ideološka bitja, zato pa povsod poteka srdit ideološki bolj za pozicije v vrhu prava. Strah me je te absolutne zagledanosti v pravo, ki postane nova dogmatična religija.

  3. Ker so tukaj lažnivi komunizem pomagali vsaditi domači intelektualci in falirani študentje, lumpi vseh vrst, ki so videli svojo priložnost skozi nasilno uveljavljanje. Torej, ni prišel na bajonetih tujih ljudi, ampak na bajonetih lastnih, ki so se usposobili v Španiji in Rusiji ter bili potem podprti od Kominterne in SZ. Seveda zasejal svoje korenine zla v izobraževalni sistem!!!, ki še traja in traja. Več kot študirajo. bolj so zasvojeni z lažmi!
    Danes imata Madžaeska in Poljska močno vojaško podporo ZDA, Slovenija pa jev primežu na pol sovjetske republike.

  4. Vladavina prava?! To lahko lepo vidimo v Franciji, Nemčiji, Belgiji, Švedski,… Vladavina prava ni nič drugega kot diktatura pravnikov. To se lepo vidi že po ceni ene ure odvetnika na dekadentnem zahodu. Pravnik 500+ EUR, doktor znanosti naravoslovja ponavadi 50- EUR.
    Grožnje z rdečo zvezdo in črnim križem pa zgolj taktika za uvedbo diktature pravnikov za katerimi stojijo finančni lobiji (kot je Soros) in prevaranti vseh vrst. Ta diktatura je najbolj prefinjena in zato najbolj nevarna, je novodobni Neron.

  6. Briljantno na kubik!!!

    le tisto se ne strinjam, da je vzrok za težjo uveljavitev demokracije majhnost Slovenije.
    Splošno znano je, da je majhna družba ali organizacija bolj fleksibilna za spremembe in učinkovitejša.

    Glede vladavine prava pa je prav, da se omeni tudi pomemben – element demokratično in pravično pravo, kar omogoča uveljavljanje duhovnih in gospodarskih vrednot.

  7. Hja, vladavina prava ?! Kaj nimajo tudi v islamskih državah vladavine prava ? Tamkaj živeči ženski živelj bi nam znal to najbolj razložiti.
    Sicer pa je Mohamed, tam okoli leta 615, rekel svojim družabnikom da se izselijo v krščansko Abesinijo zaradi njihove varnosti. Umaknil se je pred preganjanji, prav tako se je bal razkola. Na poti so poskušali prenesti sporočilo islama dve mesti oazi, in sicer Taifo in Jasribo. V prvem je Mohamed doživel polom, medtem ko je imel v Jasrivi (poznejši Medini) več uspeha. Med drugim zato, ker je bilo tam kar precej Judov, tako da mnogim tamkajšnjim prebivalcem monoteizem ni bil tuj. (Iz Wikipedije, proste enciklopedije)
    Toliko o vladavini prava in krščanski nevarnosti. Pa še vprašanje, zakaj se je razsvetljenstvo lahko pojavilo prav na krščanskih tleh in ne v kakšni drugi kulturni ali verski sredini ?

  8. Dokaz za to, da je majhnost Slovenije prednost, ne pa slabost, je Švica, ki je precej manjša od Hrvaške, pa ima najbolj demokratičen sitem ( vse bistvene stvari se odločajo na referendumu). Poleg tega ima najbolj urejen in učinkovit pravni in gospodarski sistem.

    Da je majhnost Slovenije za vse kriva, kar je na slovenskem slabo, je pogruntacija levice, ki bi želela staro totalitarno državo Jugoslavijo.

  10. “Vladavina prava v formalnem, vsebinskem in dejanskem smislu, ki pomeni nasprotje samovolje in arbitrarnosti. Vladavina prava, ki mora imeti primat nad vsako ideologijo in svetovnim nazorom ter politiko. Kajti samo dejanski obstoj vladavine prava je tisti, ki lahko zagotovi, da se o ideologiji, svetovnih nazorih, politiki in interesih, ki nas razdvajajo, pošteno prepiramo in dogovorimo kot civilizirana družba. Samo vladavina prava vam omogoča, da živite kot človek enakovreden sočloveku, ne glede na vse naše in vaše medsebojne razlike.”

    Zelo idealistična in domala utopična predstava, če jo na osnovi dejstev soočimo z dejanskimi razmerji med ideologijo in politiko ter vladavino prava v državah članicah današnje EU, ZDA, Ruske federacije, LR Kitajske.
    Vsepovsod in brez izjeme ima velik in najverjetneje prevladujoč vpliv na sodno vejo oblasti, vključno z ustavnimi in vrhovnimi sodišči, politična večina oz. trenutna parlamentarna večina.
    Saj zakaj pa je trenutno mogoče opazovati tak glasen odpor demokratov v ZDA, da bi legalni in legitimni predsednik Trump še v času svojega mandata predlagal novo sodnico v Vrhovno sodišče ZDA?
    Ker niti v tako stari, dolgoletni in domala samoumevni klasični demokraciji, kot je ameriška, velik del politike in najširše demokratične javnosti ne verjame (več) v popolno in nekontaminirano ideološko, religiozno, politično, strankarsko … “čistost” kandidatov za najvišji organ sodne veje oblasti v državi.
    Zakaj vse pogosteje beremo o politični razdeljenosti aktualne sestave Ustavnega sodišča RS, o njegovi notranji politični razcepljenosti ter celo o pojavnih ustavno-pravno in etično spornega “ciljnega” sojenja in oblikovanja večinsko sprejetih odločitev glede na politične interese in cilje trenutne večine članov aktualnega US RS?
    Sodniki, sodni funkcionarji in člani najvišjih organov sodne veje oblasti namreč ne prihajajo na svoje položaje “z Marsa”, iz političnega “brezzračnega prostora”, niti o njihovem šolanju ter izvolitvi na najvišje položaje ne presojajo posamezniki brez ideoloških, političnih, religioznih, ekskluzivnih posebnih … preferenc oz. večjih ali manjših subjektivnih pristranskosti.
    Najbrž ni slabšega, kot pravljičarsko idealizirati “vladavino prava” oz. “vladavino pravnikov” kot nekakšnih utopično idealiziranih “nadljudi”, nepodkupljivo “brezčutnih, brezčustvenih, gluhih, slepih …”, torej popolnih “tujcev in tujkov” v realnem svetu ideološke, politične, strankarske, religiozne, civilizacijske, kulturne razdeljenosti ter konkurence med vsemi udeleženci ideološkega, političnega, religioznega … boja za obstoj – in prevlado.
    Kot tudi ne kaže črnogledo popuščati najvišjim idealom “vladavine prava”, politično in svetovnonazorsko nekontaminirane sodne veje oblasti, ki mora vselej znova postajati in ostajati temeljni motiv primerno osveščene in kritične družbene javnosti, da nenehoma analitično primerja idealizirano ciljno podobo “vladavine prava” in vsestransko neodvisne sodne veje oblasti z realnimi okoliščinami in realnim stanjem v aktualnem družbenem okolju.
    Ne pravljičarsko idealiziranje in ne črnogleda ter pasivna odpoved vsakršni pozitivno motivirani družbeni akciji ne moreta v ničemer koristiti ne dosegljivi kakovostni ravni “vladavine prava” in ne resnični stopnji demokratične in pravne razvitosti aktualne družbe.

  11. Avtor, kot pravnik seveda, vidi rešitev na svojem področju, v pravni državi, pri čemer zanemarja (ni edini), ključni vzvod moči DENAR, kot je povedal Rothschild:
    “Give me control of a nation’s money and I care not who makes the LAWS. We shall have World Government, whether or not we like it. The only question is whether World Government will be achieved by conquest or consent.”
    O podrobnostih govori prispevek: The Rothschild Family – Puppet Masters – World’s Only Trillionaires na https://www.youtube.com/watch?v=w-ca1AruDbg&feature=youtu.be
    Ker so rešitve odvisne od robnih pogojev, Slovenija tudi ne more biti kot Poljska ali Madžarska in ostali, saj ima drugačno zgodovino, drugačno lego ter je odvisna predvsem od interesov centrov moči, ki se gredo zakulisne igre, s podporo enim in drugim…. s ciljem destabilizacije držav…

  12. Mislim, da je g. Avbelj dobro zadel bistvo. In pravilno navedel, da imamo v SLO opravka z komi globoko državo, na Poljskem in Madžarskem pa gre morda v smer globoke države z drugačnim predznakom.
    Na akedemski ravni je tak pogled v redu, kaj pa v vsakdanjem življenju v tej sedanji Evropi ? Ki ji groziji migrantske horde , pa agenda frankfurtske marksistične šole, zatom krščanske tradicije in omike, izguba vsakršnje identitete, načrtna zamenjava Evropejcev !
    Namesto evropskih vrednot se lansirajo poljubne !
    Je to vladavina prava, če v Z Evropi za kriminal migrantov veljajo drugačna pravila kot za Evropejce ? Je to vladavin aprava, če lahko mejo prečkaš ilegalno in nato živiš na račun drugih , leta in leta ? So stotine no go con mogoče kjer vlada pravo ?
    Je potrošništvo in neidentiteta in multikulti alternativa za Evropo ? in še brez resnične vladavine prava, brez pravne države, kjer bi bili vsi enaki pred zakonom.
    V SLO glede tega zvonijo vsi alarmni zvonci ! Ključna pa so prav sodišča, še prej pa policija in tožilstvo. Tudi mediji imajo svojo vlogo…
    Brez delovanja sodišč ni MOGOČ GOSPODARSKI NAPEREDEK ! Dobra sodišča so pogoj za blaginjo !!!

  13. G. Avbelj kot pravnik očitno ne more ugotoviti nič drugega kot spoidaj zapisano: ”Edino zdravilo proti temu je vladavina prava. Vladavina prava v formalnem, vsebinskem in dejanskem smislu, ki pomeni nasprotje samovolje in arbitrarnosti. Vladavina prava, ki mora imeti primat nad vsako ideologijo in svetovnim nazorom ter politiko. Kajti samo dejanski obstoj vladavine prava je tisti, ki lahko zagotovi, da se o ideologiji, svetovnih nazorih, politiki in interesih, ki nas razdvajajo, pošteno prepiramo in dogovorimo kot civilizirana družba. Samo vladavina prava vam omogoča, da živite kot človek enakovreden sočloveku, ne glede na vse naše in vaše medsebojne razlike.
    Pri tem pozablja na ključni problem prava, zakone sprejema parlament to je vsakokratna politična opcija, ki je na oblasti. Vladavina prava v resnici avtomatično ne pomeni večje demokracije in blaginje. V resnici v svojem bistvu pomeni zakonito vsiljevanje modela življenja oblastne manjšine in navidezno demokratičen nadzor nad ljudstvom. Od avtoritarnega režima se razlikuje le v toliko, da daje vtis pravičnosti, ker je sprejeta od legalnih predstavnikov ljudstva.
    Napačno bi sicer bilo mnenje, da vladavina prava ne pomeni enega od stebrov blaginje, pravičnosti in varnosti. Vendar je dejanska blaginja odvisna od tega kdo piše in kdo sprejema zakone ter kašni so motivi , vizija in cilje skupin, ki so ključni dejavnik dejanske oblasti skozi sprejemanje zakonov.
    Analiza v zgodovini uspešnih držav oz. razvojnih modelih pokaže, da :
    Pravo v uspešnem modelu razvoja blaginje in pravičnosti v nekem smislu ščiti tudi najšibkejše člene družbe vendar povdarjeno ščiti tiste, ki ustvarjajo novo dodano vrednost in so torej garant blaginje. V Rimu so imeli celo več glasov tisti sloji, ki so plačali največ davka.
    Utemeljitev: revež ne bo branil Rima, Rim bo branil tisti, ki mu Rim omogoča dobro življenje.
    V sodobnih uspešnih sitemih je z vidika pravne države pomembno, če ne klučno še to na katerem nivoju se sprejemajo zakoni. Na najnižjem nivoju to je lokalni skupnosti se sprejemajo najbolj življenski predpisi, ki jih prebivalstvo sprejema kot svoje, ker izražajo temeljne vrednote in mentaliteto (kaj je prav) te skupnosti. In obratno bolj kot je oddaljen zakonodajalec bolj so predpisi odtujeni in manj sprejeti kot pravični.
    Drugi ključni problem je obseg normiranja (predpisovanja) modeli kjer vladavina prava temelji na predpostavki, nič ni dovoljeno kar ni izrecno kot tako predpisano. Pomeni tog zbirokratiziran model, ki zavira privatno pobudo, predpisuje dolge in zapletene postopke, kjer je postopek pomebnejši od dejstev in resnice. Večina primerov zaradi potopkov tako zastara ali celo pade zaradi napak v postopku. Praktično je to raj za odvetnike.
    Na ta način pade ugled pravosodja na najnižji nivo posledično pa tudi vere v vladavino prava. Država namesto omogočujoče države in podpornega sistema postane ovira razvoja.Tipičen tak primer ima pred nosom to je v Sloveniji.
    Problem je v tem, da se taka država zaradi prenormiranosti spreminja v nepravno državo.
    Zato večina ljudi ne pozna večine predpisov, saj se le ti stalno spreminjajo in so preobsežni zato se tudi ne ravna skladno s predpisi in jih ne sprejema kot svoje.
    Ker ljudje večinoma sprejemamo delovanja sistema kot edino možnega, mediji pa načrtno ali pa zaradi pravnega in ekonomskega neznanja zamolčijo, da obstajajo in odličmo delujejo .
    Zato bi imel ključni programski cilj PV to je debirokratizacija (ki bi največ prispevala k bladavini prava) veliko več možnosti za uspeh
    če bi njegovi svetovalci in koalicijski partnerji sploh razumeli, kaj to je.
    Posledica stanja duha v odnosu na vladavino prava je ta da večina slovecev sploh ne more dojeti kako najmanjši Švicarski kanton Uri z nekaj več kot 30.000 prebivalcev odlično deluje kot država. Po naših normah bi ta kanton za vladavino prava moral imeti toliko zakonov in predpisov, da bi se praktično večina prebivalci ukvarjala s pisanjem in spreminjanjem zakonodaja.
    Zakaj je to možno, ker velja obratno pravno načelo: vse kar ni izrecno prepovedano je dovoljeno.
    Govoriti o vladavini prava brez vsebinskega razmisleka kakšno vladavino prava in v čigavo dobro želimo ne more biti motivacija za doseganje kritične mase, ki bi se za vladavino prava sploh zavzemala.

  14. Strinjam se kar z večino komentatorjev, ki ste vsak iz svojega vidika osvetlili problem oz sploh možnost ” nevtralne vladavine prava” veliko bolje kot g. Dr. Avbelj.
    Najprej je ste g. Miro briliantno zadeli bistvo, kje se začne vladavina prava, pri denarju namreč. Tudi vam Ozavestiti, čestitam za globino razmišljanja in konkretne dokaze, da lahko vsebinsko usmerjena in resnično demokratična vladavina prava odlično oz. boljše deluje v najmanjših skupnostih.
    Kot sem že napisal temeljni element demokracije v Švici ni parlamentarna demokracija torej politične stranke (saj gre za očitno posredno demokracijo) teveč:
    civilna pobuda in referendum.
    Prv tako se strinjam z Alešem, ki je v enem stavku povedal bistvo vladavine prava v Sloveniji:
    ”Grožnje z rdečo zvezdo in črnim križem pa zgolj taktika za uvedbo diktature pravnikov za katerimi stojijo finančni lobiji (kot je Soros) in prevaranti vseh vrst. Ta diktatura je najbolj prefinjena in zato najbolj nevarna, je novodobni Neron.”
    Očitno ljudje nismo neumni in če bi nas kdo kaj vprašal bi lahko veliko pripevali k demokratizaciji države tudi skozi vladavino prava. Žal nas nihče nič ne vpraša.
    Naša menenja niso v interesu elit, pa naj bodo te desne ali leve. Denar in oblast namreč ne zanima barva oz ideologija, ki jo prinaša.

  15. Kadar postavi in uvede vladavino prava totalitarizem, je to drugače, kot če jo postavi in uveljavi neka demokratična družba.
    Toda, v Evropski zvezi je tendenca podpiranja levičarskih in anarhističnih politik, zato so tam na kršitve prava v Sloveniji gluhi. Da se zopet postavlja janšo na zatožno klop z montiranim procesom dolge brade, je nekaj neznosno žaljivega za državljane, ki se tega zavedajo, nekaj smešno odobravanega užitka za mafijo ploskajočo množico zavedenih državljanov in parazitov.
    Pomeni rinjenje države v pogubno nazadovanje. v vrnitev legalizacijo diktature in mafije skratka komunističe okupacije.
    Slednjo, nasilno zaključno fazo pa lahko prepreči le oporišča ZDA v Sloveniji na kopnem in v podaljšku luke.
    Kar se dane zdi smešno pretirano, je podobno tistemu, kar so Stražarji opozarjali v zadnjih letih stare Jugoslavije in sploh v času italijanske in nemške okupacije, drugi pa so se režali in bili nanje jezni, nekateri celo sovražni. Kocbek je čutil umor dr. Ehrlicha celo kot olajšanja na poti… v krščanski socializem.
    Oh, nesmrtnost bedarije in naivnosti, tudi med odločilnim številom demokratov in kristjanov že danes!
    To pa je odločilno, ker ti ljudje napačno razumejo Kristusa!!! Napačno razumejo Kristusovo sporočilo, ga nočejo razumeti, podobno kot farizeji judovskega in ne le Kristusovega. Podobno kot nočejo v drugih verstvih razumeti bistva teh veroizpovedi, ko postanejo del stroja obvladovanja vse ga po vrsti, zlasti denarja.
    Še vprašanje: Se bo vatikanska denrna in verska politika vrnila h Kristusu ali jo bo reševalo neizmerno pribijanje kristjanov mučenikov na “križ” in poguba mafijskih rabljev?
    Slovenija, pot je jasna, odločise sama!
    In kaj se je zgodilo

  17. Avtor je objavil ta uravnotežen prispevek na zasebnem portalu, ki ga financirarjo bralci sami. Naj ga poskusi objaviti na kakem MSM v naši državi, pa bo videl, kje so ovire za demokracijo v Slo. Kdo koga ponižuje in izključuje iz družbe? Kdo komu vsiljuje svoje morbidne agende?
    “Samo to kar je pravo koristi ljudstvu” pravi navdeni filozof. Res? Kdo pa sprejema zakone? Sprejmejo zakon, da se oče ne imenije več oče in mati ni več mati in vsilijo starš 1 in starš2. Trdijo, da je 70 spolov in s tovrstno kozlarijo posiljujejo večino. Ni pootrebe, da bi še našteval.

Komentiraj