Visoke cene na področju energetike hromijo gospodarstvo, ki spet ne more verjeti, kako daleč je od vladnega srca
Že večkrat smo v preteklih mesecih videli, kako je aktualna vlada polna besed o razvoju in pomoči gospodarstva, a za takšnimi besedami se, kot pričajo odzivi iz gospodarstva samega, večkrat skriva povsem nasprotno. To kažeta tudi dva primera, ki se dotikata energentov in pomoči države gospodarstvu na tem področju.
Na eni strani po mnenju gospodarstvenikov državna agencija Spirit hromi gospodarstvo s tem, da mu nalaga razvijanje sistemov za zbiranje podatkov, namesto da bi to storila sama, kot menijo poznavalci. Na drugi strani pa ostali del gospodarstva državo prosi za subvencije zaradi nekonkurenčnosti zaradi visokih cen energentov.
Marsikoga v slovenskem javnem prostoru takšen pristop moti, saj ga vidijo kot dokazovanje vlade, da ji gospodarstvo ni pomembno ter da ga je treba še dodatno obremeniti.
Javna agencija Spirit namreč od podjetij, ki dobavljajo energente prejemnikom pomoči zaradi energetske krize, zahteva, da sama sprogramirajo vmesnik s podatki, ki poročajo, koliko je bilo dobavljenih količin in kakšna je bila cena energentov v prvem polletju.
To pa predvsem za majhne zavezance velik izziv, saj morajo prav vsi zavezanci za poročanje vzpostaviti lastno infrastrukturo, torej strežnike, kamor se bo Spirit lahko povezal prek API-jev, in prenašal podatke.
Takih podjetij je po mnenju Spirita približno 500, pri čemer gre tako za velike sisteme kakor tudi za mala podjetja. Posredni dobavitelj je namreč po pisanju portala Slotech vsakdo, ki komurkoli zaračunava kakršnokoli porabljeno energijo. “Če oddajate prostor za postavitev bankomata in banki na računu posebej izkazujete porabljeno energijo, ste posredni dobavitelj. Če je banka prejela pomoč, ste dolžni poročati,” piše omenjeni portal.
Namesto da bi Spirit razvil ustrezno infrastrukturo, kamor bi se podjetja povezala in poslala podatke v obliki, kot bi jo sam želel, bodo podjetja morala sama postavljati infrastrukturo, kar pomeni, da bo namesto enega razvoja teh kar 500. Časa za razvoj API-jev je do 31. 7. 2023, ko morajo biti delujoči v produkciji, testiranje, ki ga Spirit izvaja na željo zavezanca, pa se zaključi 21. 7. 2023, ker pozneje ne bodo imeli časa.
Za tiste, ki ne bodo poročali, so vladajoči določili tudi visoke globe – kar 100 tisoč evrov. Celotna situacija je poskrbela za kar nekaj zgražanja. Mnogi namreč menijo, da gre pri samostojnem razvoju zahtevane opreme zaradi visokih stroškov ponovno za povsem nepotrebno obremenjevanje podjetij in gospodarstva.
Na številne žolčne zapise se je na Twitterju odzvala tudi ministrica za digitalizacijo Emilija Stojmenova Duh, ki je zapisala, da njeno ministrstvo ni bilo vključeno v rešitev, ki jo je predstavila Spirit, in dodala, da so agencijo povabili na sestanek, kjer naj bi jim predstavili, “kako lahko zavezancem bolj prijazno naslovijo izziv”.
Gospodarstvo pa pri nas poziva vlado, naj ji omogoči oziroma subvencionira nižje cene elektrike.
Na drugi strani pa je vlada na grbo dobila tudi drugi del gospodarstva, ki je prepričano, da zaradi neustreznega ukrepanja vlade ni konkurenčno na trgu. Industrijska podjetja tako pozivajo vlado, naj jim subvencionira nižje cene elektrike, saj sicer izgubljajo konkurenčnost. Slovenske in nemške cene električne energije v predelovalnih dejavnostih so namreč že praktično enake.
Podatki s konca leta 2022 kažejo, da so tako nemški kot slovenski poslovni odjemalci za elektriko plačali približno enako končno ceno, blizu 200 evrov na megavatno uro. Po tem, ko je Nemčija pri Evropski komisiji za svojo industrijo dosegla ceno 130 evrov, so se velika slovenska podjetja dvignila in enako zahtevala enako tudi od naše vlade. Slovenska energetsko-intenzivna dejavnost je namreč vedno temeljila na nizkih cenah elektrike. Zdaj teh cen ni več, razlika do tekmecev v tujini se je stopila in zato imajo slovenska podjetja hude težave s konkurenčnostjo.
Na eni strani po mnenju gospodarstvenikov državna agencija Spirit hromi gospodarstvo s tem, da mu nalaga razvijanje sistemov za zbiranje podatkov, namesto da bi to storila sama, kot menijo poznavalci. Na drugi strani pa ostali del gospodarstva državo prosi za subvencije zaradi nekonkurenčnosti zaradi visokih cen energentov.
Marsikoga v slovenskem javnem prostoru takšen pristop moti, saj ga vidijo kot dokazovanje vlade, da ji gospodarstvo ni pomembno ter da ga je treba še dodatno obremeniti.
Javna agencija Spirit namreč od podjetij, ki dobavljajo energente prejemnikom pomoči zaradi energetske krize, zahteva, da sama sprogramirajo vmesnik s podatki, ki poročajo, koliko je bilo dobavljenih količin in kakšna je bila cena energentov v prvem polletju.
To pa predvsem za majhne zavezance velik izziv, saj morajo prav vsi zavezanci za poročanje vzpostaviti lastno infrastrukturo, torej strežnike, kamor se bo Spirit lahko povezal prek API-jev, in prenašal podatke.
Takih podjetij je po mnenju Spirita približno 500, pri čemer gre tako za velike sisteme kakor tudi za mala podjetja. Posredni dobavitelj je namreč po pisanju portala Slotech vsakdo, ki komurkoli zaračunava kakršnokoli porabljeno energijo. “Če oddajate prostor za postavitev bankomata in banki na računu posebej izkazujete porabljeno energijo, ste posredni dobavitelj. Če je banka prejela pomoč, ste dolžni poročati,” piše omenjeni portal.
Kot da bi se nekdo delal norca iz gospodarstva
Namesto da bi Spirit razvil ustrezno infrastrukturo, kamor bi se podjetja povezala in poslala podatke v obliki, kot bi jo sam želel, bodo podjetja morala sama postavljati infrastrukturo, kar pomeni, da bo namesto enega razvoja teh kar 500. Časa za razvoj API-jev je do 31. 7. 2023, ko morajo biti delujoči v produkciji, testiranje, ki ga Spirit izvaja na željo zavezanca, pa se zaključi 21. 7. 2023, ker pozneje ne bodo imeli časa.
Za tiste, ki ne bodo poročali, so vladajoči določili tudi visoke globe – kar 100 tisoč evrov. Celotna situacija je poskrbela za kar nekaj zgražanja. Mnogi namreč menijo, da gre pri samostojnem razvoju zahtevane opreme zaradi visokih stroškov ponovno za povsem nepotrebno obremenjevanje podjetij in gospodarstva.
Na številne žolčne zapise se je na Twitterju odzvala tudi ministrica za digitalizacijo Emilija Stojmenova Duh, ki je zapisala, da njeno ministrstvo ni bilo vključeno v rešitev, ki jo je predstavila Spirit, in dodala, da so agencijo povabili na sestanek, kjer naj bi jim predstavili, “kako lahko zavezancem bolj prijazno naslovijo izziv”.
Spoštovani, MDP ni bilo vključeno pri pripravi danes predstavljene rešitve. Nemudoma po tem, ko ste nas seznanili, smo jih povabili na sestanek, kjer jim bomo predstavili kako lahko bolj varno in zavezancem prijazno naslovijo izziv.
— Emilija Stojmenova Duh (@StojmenovaDuh) July 14, 2023
Gospodarstvo pa pri nas poziva vlado, naj ji omogoči oziroma subvencionira nižje cene elektrike.
Lol, genijalci ???? pic.twitter.com/L0AVOVnACi
— Edgelord Messiah (@diridj) July 14, 2023
Država naj nam subvencionira energijo
Na drugi strani pa je vlada na grbo dobila tudi drugi del gospodarstva, ki je prepričano, da zaradi neustreznega ukrepanja vlade ni konkurenčno na trgu. Industrijska podjetja tako pozivajo vlado, naj jim subvencionira nižje cene elektrike, saj sicer izgubljajo konkurenčnost. Slovenske in nemške cene električne energije v predelovalnih dejavnostih so namreč že praktično enake.
Podatki s konca leta 2022 kažejo, da so tako nemški kot slovenski poslovni odjemalci za elektriko plačali približno enako končno ceno, blizu 200 evrov na megavatno uro. Po tem, ko je Nemčija pri Evropski komisiji za svojo industrijo dosegla ceno 130 evrov, so se velika slovenska podjetja dvignila in enako zahtevala enako tudi od naše vlade. Slovenska energetsko-intenzivna dejavnost je namreč vedno temeljila na nizkih cenah elektrike. Zdaj teh cen ni več, razlika do tekmecev v tujini se je stopila in zato imajo slovenska podjetja hude težave s konkurenčnostjo.
Zadnje objave
V Nazarjah »preplavljeni« z zgornjesavinjskim narečjem med Savinjo in Dreto
26. 4. 2026 ob 19:30
Nataša Pirc Musar javno priznala, da je prelomila obljubo
26. 4. 2026 ob 18:20
Še en atentat na Trumpa – ali gre za posledico pozivanja k političnemu nasilju?
26. 4. 2026 ob 14:35
Brane Klavžar – akademik med narodnjaki
26. 4. 2026 ob 12:00
Čudovita slovenska Istra
26. 4. 2026 ob 9:00
[Duhovna misel] Jezus kot primer dobrega voditelja
26. 4. 2026 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Brane Klavžar – akademik med narodnjaki
26. 4. 2026 ob 12:00
Čudovita slovenska Istra
26. 4. 2026 ob 9:00
[Gledali smo] Slovenski film, ki vas bo res nasmejal
25. 4. 2026 ob 19:00
Prihajajoči dogodki
MAJ
01
Mučenci med Slovenci – 26
19:00 - 20:33
MAJ
16
MAJ
17
Pohod za življenje 2026: Koper
12:00 - 14:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
8 komentarjev
Stajerska2021
Lani so bile visoke cene elektrike zaradi suše! In seveda zaradi prodaje iz NUK za več let po fiksni ceni. Plačujejo pa jo državljani! Le kdo se je s takim hazardom okoristil??? Hmmmmm...
Letos je vode v izobilju!
Se bo mar elektrika pocenila?
HAHAHAHAHHA...
stanko
Volili ste Roberta - tukaj ga imate!
Kaj bi radi?
Teodor
Kaj pa tisti, ki ga niso? Zaslužili bi biti v kontrolni skupini.
debela_berta
Cenzura na domovini hujša kot pod AO!
MEFISTO
Kdo, ki je priseben, bo pa objavljal tvoje polucije?!
Realist
@berta, ljubite in boste ljubljeni! Vaši komentarji so polni zagrenjenosti, cinizma, sovraštva in podajanja polresnic brez argumentov. Ergo.
Andrej Muren
Levaki se nikoli niso zanimali za gospodarstvo, ker sami nikdar niso bili delovni ljudje, ampak vedno samo zajedalci. Nanj se niti ne razumejo, sicer sploh ne bi bili levaki. Znajo pa učinkovito pobirati in si prilaščati sadove gospodarstva (se pravi tujega dela). Ni čuda, da se po pičlem letu golobje vlade sesedajo tako gospodarstvo kot druge inštitucije, na čelu z zdravstvom.
Vendar: ali nismo lani prav to volili? Torej smo si takšno situacijo želeli!
Realist
Državo 'vodijo' ljudje, ki gospodarstvo celo življenje gledajo samo od daleč, tako kot njihove mame in očetje.
Gremo po poti Argentine, v korupcijo in revščino.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.