Visoke cene na področju energetike hromijo gospodarstvo, ki spet ne more verjeti, kako daleč je od vladnega srca

Uredništvo
vir: freepik.com
POSLUŠAJ ČLANEK
Že večkrat smo v preteklih mesecih videli, kako je aktualna vlada polna besed o razvoju in pomoči gospodarstva, a za takšnimi besedami se, kot pričajo odzivi iz gospodarstva samega, večkrat skriva povsem nasprotno. To kažeta tudi dva primera, ki se dotikata energentov in pomoči države gospodarstvu na tem področju.

Na eni strani po mnenju gospodarstvenikov državna agencija Spirit hromi gospodarstvo s tem, da mu nalaga razvijanje sistemov za zbiranje podatkov, namesto da bi to storila sama, kot menijo poznavalci. Na drugi strani pa ostali del gospodarstva državo prosi za subvencije zaradi nekonkurenčnosti zaradi visokih cen energentov.

Marsikoga v slovenskem javnem prostoru takšen pristop moti, saj ga vidijo kot  dokazovanje vlade, da ji gospodarstvo ni pomembno ter da ga je treba še dodatno obremeniti.

Javna agencija Spirit namreč od podjetij, ki dobavljajo energente prejemnikom pomoči zaradi energetske krize, zahteva, da sama sprogramirajo vmesnik s podatki, ki poročajo, koliko je bilo dobavljenih količin in kakšna je bila cena energentov v prvem polletju.

To pa predvsem za majhne zavezance velik izziv, saj morajo prav vsi zavezanci za poročanje vzpostaviti lastno infrastrukturo, torej strežnike, kamor se bo Spirit lahko povezal prek API-jev, in prenašal podatke. 

Takih podjetij je po mnenju Spirita približno 500, pri čemer gre tako za velike sisteme kakor tudi za mala podjetja. Posredni dobavitelj je namreč po pisanju portala Slotech vsakdo, ki komurkoli zaračunava kakršnokoli porabljeno energijo. “Če oddajate prostor za postavitev bankomata in banki na računu posebej izkazujete porabljeno energijo, ste posredni dobavitelj. Če je banka prejela pomoč, ste dolžni poročati,” piše omenjeni portal.

Kot da bi se nekdo delal norca iz gospodarstva


Namesto da bi Spirit razvil ustrezno infrastrukturo, kamor bi se podjetja povezala in poslala podatke v obliki, kot bi jo sam želel, bodo podjetja morala sama postavljati infrastrukturo, kar pomeni, da bo namesto enega razvoja teh kar 500. Časa za razvoj API-jev je do 31. 7. 2023, ko morajo biti delujoči v produkciji, testiranje, ki ga Spirit izvaja na željo zavezanca, pa se zaključi 21. 7. 2023, ker pozneje ne bodo imeli časa.

Za tiste, ki ne bodo poročali, so vladajoči določili tudi visoke globe – kar 100 tisoč evrov. Celotna situacija je poskrbela za kar nekaj zgražanja. Mnogi namreč menijo, da gre pri samostojnem razvoju zahtevane opreme zaradi visokih stroškov ponovno za povsem nepotrebno obremenjevanje podjetij in gospodarstva.

Na številne žolčne zapise se je na Twitterju odzvala tudi ministrica za digitalizacijo Emilija Stojmenova Duh, ki je zapisala, da njeno ministrstvo ni bilo vključeno v rešitev, ki jo je predstavila Spirit, in dodala, da so agencijo povabili na sestanek, kjer naj bi jim predstavili, “kako lahko zavezancem bolj prijazno naslovijo izziv”. 



Gospodarstvo pa pri nas poziva vlado, naj ji omogoči oziroma subvencionira nižje cene elektrike.


Država naj nam subvencionira energijo


Na drugi strani pa je vlada na grbo dobila tudi drugi del gospodarstva, ki je prepričano, da zaradi neustreznega ukrepanja vlade ni konkurenčno na trgu. Industrijska podjetja tako pozivajo vlado, naj jim subvencionira nižje cene elektrike, saj sicer izgubljajo konkurenčnost. Slovenske in nemške cene električne energije v predelovalnih dejavnostih so namreč že praktično enake.

Podatki s konca leta 2022 kažejo, da so tako nemški kot slovenski poslovni odjemalci za elektriko plačali približno enako končno ceno, blizu 200 evrov na megavatno uro. Po tem, ko je Nemčija pri Evropski komisiji za svojo industrijo dosegla ceno 130 evrov, so se velika slovenska podjetja dvignila in enako zahtevala enako tudi od naše vlade. Slovenska energetsko-intenzivna dejavnost je namreč vedno temeljila na nizkih cenah elektrike. Zdaj teh cen ni več, razlika do tekmecev v tujini se je stopila in zato imajo slovenska podjetja hude težave s konkurenčnostjo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

delavec gospodarstvo
Gospodarstveniki kritični: "Vladna politika vedno višjih davkov je napačna!"
  • 30. 08. 2024
nemčija
Nemško gospodarstvo na kolenih?
  • 14. 06. 2024
Ena največjih slovenskih agroživilskih družb dobiva hrvaške lastnike
  • 08. 05. 2024