Vipava je v Renčah preizkusila novo protipoplavno zaščito
Po oceni občinske civilne zaščite je novi zid obvaroval hiše. Po navedbah občine se je postopek za izdajo gradbenega dovoljenja za dvig ceste Bukovica–Renče začel znova.
V petek, 13. novembra, je Vipava zalila dolinske ceste. Do Renč je bilo mogoče priti le čez Kras. V kraju so prvič preizkusili premične protipoplavne panele. Cesta pri pokopališču v Bukovici je bila pod vodo še v soboto opoldne.
Voda je zaprla dostope do Renč
Občinski štab civilne zaščite je bil po poročanju Radia Robin na terenu že v četrtek zvečer. Največ dela so imeli v petek po peti uri zjutraj, ko se je reka začela razlivati. Zaprta sta bila dostopa iz smeri Volčje Drage in Bilj. Voda je zalila tudi cesto iz Mirna skozi Vrtoče ter vozišče pri domu starejših na Gradišču nad Prvačino. Nekateri vozniki so zapeljali mimo zapor in obstali v vodi. Milivoj Perkon, poveljnik občinskega štaba civilne zaščite, je po poročanju portala NaDlani povedal, da so jih morali reševati v treh primerih. Za N1 je poročal tudi o poplavljenem gostinskem objektu, Primorske novice pa so zapisale, da je voda dosegla nekatere hiše. Iz poročil ni razvidno, ali so ti objekti na območju, ki ga varuje novi zid.
Na vodomerni postaji Miren I je ARSO v petek ob sedmih zjutraj izmeril pretok 316 kubičnih metrov na sekundo. Vse tri meritve med 14. in 15. uro so pokazale pretok 353 kubičnih metrov na sekundo in vodostaj 631 centimetrov. Ponoči se je Vipava začela umikati v strugo. V soboto ob 14. uri je pretok upadel na 240 kubičnih metrov na sekundo. Ob poplavah oktobra 2012 je v Mirnu dosegel 418 kubičnih metrov na sekundo, leta 2010 pa 437.
Od igrišča do starega mostu
Po načrtu, ki ga je župan Tarik Žigon predstavil marca 2025, naj bi zid potekal od nogometnega igrišča do starega mostu, nato mimo mlina do vodotoka Renc. Občina se je z Direkcijo Republike Slovenije za vode dogovorila, da bosta gradnja zidu in dvig ceste proti Bukovici potekala ločeno. Po takratni objavi v občinskem glasilu naj bi zid središče Renč varoval pred poplavnimi vodami s 500-letno povratno dobo.
Direkcija je javno naročilo objavila junija 2025. Župan je v poročilu občinskemu svetu kot izvajalca navedel podjetji Hidrotehnik in Godina. Hidrotehnik je med zahtevnejšimi deli izpostavil zaščito hidroelektrarne in gradnjo drugega črpališča tik ob strugi Vipave. Črpališče stoji na pilotih.
Urad za okrevanje in odpornost je ureditev v Renčah konec avgusta uvrstil na seznam izvedenih projektov. Po Perkonovih besedah do novembrske poplave uradnega prevzema še ni bilo. V izjavi, ki jo je objavil portal NaDlani, je povedal, da so panele postavili poskusno in da so črpalke med poplavo delovale brezhibno.
Občina je septembra 2025 objavila, da pogodbena vrednost del znaša 3.813.546,13 evra brez DDV. Pogodba je zajemala gradnjo zidu, postavitev premične stene in spremljajoča dela, med drugim odvodnjavanje in ureditev dostopov. Vladni pregled naložb za protipoplavne ureditve v Renčah navaja 3.594.888 evrov, občinska predstavitev zidu in nabrežja pa približno 2,5 milijona evrov. Iz objav ni razvidno, v kolikšni meri se dela, na katera se nanašajo ti zneski, prekrivajo.
Dvignjena cesta bi služila kot nasip
Cesto med Bukovico in Renčami nameravajo dvigniti nad raven stoletne poplavne vode, da bi kraj tudi med poplavami ostal dostopen iz doline. Dvignjena cesta s prepusti bi služila kot nasip. Ob njej je predviden pločnik.
Cesto med Bukovico in Renčami nameravajo dvigniti nad raven stoletne poplavne vode, da bi kraj tudi med poplavami ostal dostopen iz doline.
Po navedbah občine je upravna enota prvo gradbeno dovoljenje izdala marca 2026. Lastniki sosednjih zemljišč so se pritožili. Ministrstvo je dovoljenje avgusta odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje. Upravna enota Nova Gorica je po občinskih podatkih 20. avgusta ugotovila, da so pogoji za izdajo dovoljenja izpolnjeni, ter udeležence pozvala k pripombam. Izdaje novega dovoljenja iz javnih objav ni bilo mogoče potrditi. Po županovem poročilu iz oktobra 2025 so bila zemljišča za prvo fazo med Bukovico in Renčami takrat že pridobljena. Pri načrtovanem dvigu obvoznice od novega mostu do Goriških opekarn je župan opozoril, da bi višja cesta lahko preprečila razlivanje vode proti glinokopu in poslabšala razmere v naseljih dolvodno od Renč. V tretji fazi bi Vipavo povezali z glinokopom, ki bi zadrževal presežno vodo.
Polletno občinsko poročilo med poznejšimi posegi navaja še dvig odseka ceste Vrtoče–Renče. Za pripravo druge in tretje faze je občina za leto 2026 predvidela 660.000 evrov. Do konca junija je za projektno dokumentacijo ter notarske in geodetske storitve porabila 8.281,56 evra.
Zaščita za zahodni del Lukežičev
Septembra 2020 je voda v zahodnem delu Lukežičev prizadela hiše in ceste. Ob močnem dežju hudourniški Oševljek hitro naraste, po prekritem odvodniku skozi zaselek pa ne more odteči dovolj vode.
Direkcija za vode na levem bregu Oševljeka zahodno od zaselka načrtuje 250 metrov dolg armiranobetonski zid. Za njim bodo v enaki dolžini obnovili makadamsko poljsko pot, ob strugi pa še 40 metrov lokalne ceste in 60 metrov meteorne kanalizacije. Pri ureditvi odvodnika skozi zaselek preučujejo tri možnosti. Obstoječo cev bi lahko zamenjali z večjo ali pa vodo speljali po odprtem zatravljenem jarku oziroma betonskem koritu.
Občina navaja, da je za ureditev ob Oševljeku že pridobila gradbeno dovoljenje. Za naložbo predvideva 400.000 evrov iz kohezijskih sredstev, začetek gradnje pa je napovedala do konca leta 2026.
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.