Vedno več držav si želi živeti pod okriljem Rusije in Kitajske. Zahod dokončno izgublja svoj vpliv?

Predsednik Brazilije, predsednik Bolivije in delegacija Argentine se pripravljajo na potovanje v Johannesburg v Južnoafriški republiki, kjer bo prihodnji teden potekal vrh BRICS, letno srečanje skupine, ki jo sestavljajo Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika.

Priprave na letošnje srečanje so pritegnile posebno veliko mednarodne pozornosti, deloma zaradi ugibanj, ali se ga bo osebno udeležil ruski predsednik Vladimir Putin, deloma pa zaradi vse večjega števila držav, ki so izrazile zanimanje za pridružitev skupini.

Obenem pa je državni udar v Nigru pred nekaj tedni zamajal dolgoletna zahodna protiteroristična prizadevanja v Zahodni Afriki in predstavlja nov izziv za boj Bidnove administracije proti islamističnim borcem na tej celini.

Je južna Amerika izgubljena za Zahod?

Od ustanovitve skupine leta 2009 so imele države članice BRICS veliko nesoglasij, vendar so še naprej organizirale srečanja o številnih vprašanjih, vključno z upravljanjem zdravstva, poslovanjem in kmetijstvom, v skupnem prepričanju, da bodo gospodarske in politične vezi skupine pomagale pri prehodu v svet, v katerem Združene države niso več hegemonska sila.

Ko je Rusija februarja lani napadla Ukrajino, so zahodne države poskušale nujno prepričati preostali svet, naj sledi njihovemu zgledu ter se gospodarsko in politično distancira od Moskve. Vendar se je večina držav globalnega juga odločila, da se ne bo udeležila te kampanje izolacije, in sicer iz različnih razlogov, med drugim zaradi gospodarskih težav, zgodovine vojn, ki so jih mnoge med njimi doživele med hladno vojno, in nezadovoljstva zaradi zaznanih dvojnih meril, zaradi katerih so države kaznovane za kršenje pravil mednarodnega sistema.

Ključne so konkretne investicije

Ključni dosežek BRICS je bila ustanovitev Nove razvojne banke (NDB) leta 2015. V nasprotju s Svetovno banko imajo države v razvoju v NDB veliko večji delež glasovalnih pravic, nekatera posojila pa se dajejo v lokalnih valutah, in ne v ameriških dolarjih. Maja je predsednica NDB Dilma Rousseff, nekdanja predsednica Brazilije, dejala, da namerava banka med letoma 2022 in 2026 30 % posojil odobriti v valutah držav članic.

Privlačnost NDB delno odraža kritike držav članic do velikih večstranskih finančnih institucij, vendar je tudi zato, da bi zapolnil vrzel v financiranju. Svetovna banka in druge podobne banke, tudi če jih združimo, niso dovolj velike, da bi financirale vse projekte, ki jih države z nižjimi in srednjimi dohodki potrebujejo za reševanje podnebne krize in drugih razvojnih potreb, je za Foreign Policy povedala Rebecca Ray iz Centra za globalno razvojno politiko pri bostonski univerzi.

Ocena iz leta 2021 je pokazala, da bi Latinska Amerika in Karibi potrebovali 2,2 bilijona dolarjev za naložbe v infrastrukturo, da bi do leta 2030 izpolnili cilje trajnostnega razvoja Združenih narodov, vendar je Svetovna banka lani po vsem svetu odobrila le okoli 70 milijard dolarjev, in to ne vseh za infrastrukturo, je ugotovila Rayeva. "Sam obseg potreb je veliko večji od tistega, kar lahko izpolni en sam vir financiranja."

Pri tem je jasno, da tudi EU s svojimi zavezami niti približno ne dosega dovolj visokih številk. Voditelji EU so v Bruslju pred mesecem dni napovedali 45 milijard evrov naložb v Latinsko Ameriko in Karibe, od katerih bodo nekatere pospešile prehod na čisto energijo.

Naložbeni sveženj, ki vključuje tudi financiranje iz zasebnega sektorja, zajema projekte za pridobivanje kritičnih rudnin, elektrifikacijo avtobusnih voznih parkov in pomoč pri zaščiti amazonskega deževnega gozda v Braziliji. Vključuje tudi projekte na področjih, kot sta zdravstvo in telekomunikacije.

Težava bo v poenotenju vseh teh držav

Novo zanimanje držav je sprožilo ostro razpravo v skupini BRICS ravno zato, ker so cilji skupine veliko širši in manj opredeljeni kot cilji NDB. Brazilija in Indija sta v svojem prizadevanju za neuvrščenost previdni pri sprejemanju članic, ki vodijo protizahodne zunanje politike, kot so Iran, Sirija in Venezuela. Po drugi strani pa Peking že dolgo upa, da bo blok razširil in ga počasi preoblikoval v zavezništvo, ki ga bo vodila Kitajska.

Indijski zunanji minister je v sredo dejal, da je New Delhi odprt za širitev, vendar morajo nove članice izpolnjevati nekatera neopredeljena merila. Opredelitev teh meril bo na dnevnem redu vrha prihodnji teden, prav tako kot mirovni predlogi za vojno v Ukrajini in uporaba dodatnih nedolarskih valut, je v sredo sporočilo brazilsko zunanje ministrstvo.

Jasno je, da zaradi povečanega zanimanja za NDB in politični klub BRICS vse več držav stavi na možnost bolj enakomerno porazdeljenega zemljevida svetovne moči. Juan Gabriel Tokatlian z argentinske univerze Torcuato Di Tella in Monica Hirst z brazilskega Nacionalnega inštituta za znanstvene in tehnološke študije sta nedavno v reviji International Politics and Society zapisala, da na globalnem jugu narašča prepričanje, da je dedolarizacija korak k večpolarnemu svetu.

Ruski vpliv v Afriki se širi tudi brez vojaškega vmešavanja

Prizadevanja Američanov za razgradnjo terorističnih mrež po svetu so bila v veliki meri uspešna na dolgoletnih žariščih džihada, kot so Irak, Sirija in Jemen. Ne pa v Afriki, zlasti v Sahelu, obsežni polsuhi regiji južno od Sahare, kjer skupine, povezane z Al Kaido in Islamsko državo, zaskrbljujoče hitro pridobivajo na veljavi.

Niger, obubožana država s 25 milijoni prebivalcev, je v zadnjem času bila izjema v tem trendu. Letos se je število terorističnih napadov na civiliste zmanjšalo za 49 odstotkov, predvsem zaradi 2600 francoskih in ameriških vojakov, ki usposabljajo in pomagajo nigerijskim silam, ter večstranske strategije za boj proti upornikom, ki jo izvaja odstavljeni predsednik Mohamed Bazoum, pravijo nekateri analitiki.

Vse to bi lahko bilo zdaj ogroženo, če bi izbruhnil regionalni konflikt ali če bi hunta ukazala odhod zahodnih sil, vključno s 1100 ameriškimi vojaki, in zaprtje treh ameriških oporišč za brezpilotna letala. Odstranitev relativno majhne ameriške prisotnosti bi vojaškim analitikom otežila prepoznavanje in hitro odpravljanje groženj, ko se pojavijo, pravijo ameriški uradniki.

Prav tako bi lahko odprlo vrata ruskemu vplivu v Nigru v obliki zasebnega vojaškega podjetja Wagner, ki ga podpira Kremelj in ki je že prisotno v sosednjem Maliju. Wagnerjeva skupina, zloglasna paravojaška skupina, ki jo financira ruska država, je globoko zasidrana v več afriških državah, predvsem v Srednjeafriški republiki, Sudanu, Maliju in Libiji. Vodja skupine Wagner Jevgenij Prigožin je sicer pozdravil nigerijski državni udar, vendar skupina tudi ni potrdila vpletenosti.

Znano pa je, da Rusija v Afriki izvaja izpopolnjene digitalne dezinformacijske kampanje, tudi v Nigru, ki je ključni zaveznik Zahoda in v katerem so velika ameriška in francoska oporišča – čeprav so voditelji hunte po državnem udaru preklicali sporazume o vojaškem sodelovanju s Francijo. Kampanje običajno nagovarjajo Francijo in Združene države, jih obtožujejo kolonializma in se zavzemajo za širšo revolucijo na območju Sahela.