[Video] Dr. Andrej Fink in Marcos Fink: Argentina je med prvimi priznala Slovenijo (Slo 35, 16. 6. 2026)

V ciklusu oddaj, ki jih posvečamo 35. obletnici samostojne Slovenije, smo tokrat odprli globoko, čustveno temo, s svetovno priznanim bas baritonistom Marcosom Finkom in uglednim pravnikom ter priznanim strokovnjakom za mednarodne odnose, prof. dr. Andrejem Finkom. Spoznavali smo njuno neverjetno življenjsko pot begunstva, odkrivali tako imenovani »slovensko-argentinski čudež« in razkrivali zakulisje diplomatskega boja, ki je pripeljal do tega, da je Argentina med prvimi državami priznala našo samostojnost in državo. Zaupala sta nam boleče spomine in ostre analize današnjega političnega stanja, o katerih večina slovenskih medijev ne upa na glas spregovoriti in se poglabljati v srž resnice in zgodb, ki jih je pisala razpršitev Slovencev po Argentini in svetu. Pogovor je vodil Tomaž Cuder.

Miniva torej že 35 let, odkar je naša domovina svobodno zadihala. A pot do osamosvojitve se ni tlakovala zgolj na naših tleh. Velik del bitke za slovensko identiteto, jezik in mednarodno priznanje se je odvijal več kot 11 tisoč kilometrov stran, pod Južnim križem. Slovenski Argentinci so po drugi svetovni vojni poskrbeli za resničen fenomen – skupnost beguncev je dobesedno iz nič zgradila šole, cerkve in skrbno ohranjala narodno zavest, jezik in kulturo. Zamejski in izseljenski rojaki so  kulturo in slovenstvo nosili v srcu, ko je bilo ravno to doma najtežje.

Da bi razumeli to neomajno slovenstvo in brezpogojno ljubezen do domovine, smo v studio povabili brata Fink, ki poosebljata to neverjetno in trdoživo zgodbo. Ob njunih poglobljenih in iskrenih razlagah bomo spoznali, kako je slovenska kultura reševala narod in zakaj sta morala z družino prečkati ocean, da so lahko ostali zavedni Slovenci, njun oče pa živ.

Umik pred grožnjami rdečega režima 

Družina Fink se je po drugi svetovni vojni umaknila pred komunistično revolucijo, ki bi zanje pomenila smrtno nevarnost. Prof. dr. Andrej Fink pravi, da je šlo za dostojanstven eksodus, z vso kulturno dediščino, v katerem so domovino zapustili številni intelektualci, učitelji in duhovniki. Srečo so imeli, da je Argentina sprejemala cele družine, ki so lahko ostale skupaj. To jih je tudi precej držalo pokonci. V Argentini so slovenski izseljenci ohranili slovenski jezik na neverjeten, hvale vreden način.

Marcos Fink se slikovito spominja dni, ko je kot  otrok na glas bral slovenske knjige, mama pa ga je ob kuhanju nenehno popravljala in mu razlagala pomene besed. Ta neizprosna in ljubeča materinska vztrajnost je botrovala temu, da je slovenski jezik ostal živ in bogat.

Kultura je v slovenski zgodovini politična kategorija. Z njo smo se ohranili in preživeli vse do danes.

Dramatični dnevi osamosvojitve in dvig slovenske zastave

Spomini na 25. in 26. junij 1991 so pri obeh bratih še kako živi, čeprav sta ju doživela na popolnoma različnih koncih sveta.

Prof. dr. Andrej Fink je te zgodovinske trenutke dočakal neposredno v Ljubljani, kamor je kot delegat iz Argentine prišel tri dni prej na prvo ustanovno srečanje Svetovnega slovenskega kongresa. Kot se spominja, takrat nihče med njimi ni zares pričakoval, da bo izglasovana in deklarirana slovenska samostojnost. Osebno je bil priča dramatičnemu dogajanju ob vdoru JLA, ko so se oglasili alarmi in so se na cestah pojavili tanki, a hkrati je doživel nepozaben in čustven trenutek na trgu, ko se je spustila zastava z rdečo zvezdo in se je dvignila nova, slovenska zastava.

Na drugi strani je vrhunski bas baritonist Marco Fink te prelomne trenutke z družino spremljal v Salzburgu, a je tudi izkoristil bližino ter z avtom prišel v Ljubljano na današnji Trg Republike, kjer je želeli biti blizu domovine in doživeti ta zgodovinski dogodek. Spominja se tudi preleta jugoslovanskega letala MiG, ki je vse presenetil, in zavedanja, da se je že naslednji dan začela vojna (neuradno pa že ta dan), zaradi česar se je nato Marko nato raje umaknili v Kanado. Kot pravita, je bilo takrat zelo napeto.

Oče je zmeraj rekel, mi nismo bežali, mi smo se umaknili. Bil je en dostojanstven beg, z vso kulturno dediščino.

Zakulisje osamosvojitve in diplomatski triumf Slovencev v Argentini

Njun oče je odigral ključno, a slovenski javnosti premalo znano zgodovinsko vlogo. Kot izkušen pravnik je pripravljal celo osnutke za ustavo samostojne Slovenije in bil kasneje imenovan za prvega predstavnika Republike Slovenije v Argentini, kar je opravljal povsem brezplačno (pro bono), ampak z največjim veseljem.

Prof. dr. Andrej Fink nam v podkastu ekskluzivno razkrije potek dogodkov, kako sta Argentina in Čile 16. januarja 1992 simbolično ob 12.00 in neposredno za Evropsko unijo, kot prvi južnoameriški državi istočasno priznali Slovenijo in Hrvaško. Kajti v Čilu je bilo veliko hrvaških izseljencev. Vendar to ni bil zgolj mednarodni refleks na razpad Jugoslavije, temveč neposreden sad dolgotrajnega in tihega lobiranja slovenskih zanesenjakov v diaspori.  

»Danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan!«

Brata Fink sta kot opazovalca z močnim mednarodnim zaledjem ostra, analitična in obenem zelo iskrena tudi do današnjega stanja v državi.

Ob spominu na znamenite Kučanove besede »Danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan!«, naša gosta poudarjata, da so bile izrečene z zavedanjem grozeče nevarnosti s strani JLA in surove politične realnosti. Prav tako opozarjata na manko lustracije po osamosvojitvi, kar je po njunem mnenju pustilo globoke in boleče posledice v slovenski družbi, kar se čuti in pozna še dan danes.

Marcos Fink obenem poudarja nesmiselnost nenehnega in izčrpavajočega etiketiranja z »levimi« in »desnimi« ter izpostavlja, da Slovenija potrebuje normalizacijo. Ustvariti moramo »normalno« državo, ki ne bo gradila na iskanju notranjih sovražnikov, temveč bo temeljila na pravih vrednotah, sožitju in spoštovanju do vsakega sodržavljana.

Prisluhnite celotnemu pogovoru o argentinsko-slovenskem čudežu, kako je biti Slovenec v Argentini, o tihih diplomatskih bitkah za priznanje in ostri analizi slovenske realnosti lahko prisluhnete.