V tujini nekaj korakov pred Slovenijo tudi pri omejevanju škodljive rabe mobilnih telefonov v šolah
Kot smo na domovini že pisali, so slovenske šole v boju proti prekomerni in škodljivi rabi sodobnih tehnologij (mobilnih telefonov, tablic, računalnikov), prepuščene same sebi. Čeprav večina šol pozna nekakšne omejitve v povezavi z uporabo sodobnih tehnologij, pa je upoštevanje danih pravil odvisno od doslednosti učiteljev in drugih pedagoških delavcev.
Raziskava, ki jo je leta 2016 opravil center Safe.si kaže, da 78 % anketiranih šol področje sprejemljive rabe mobilnih telefonov ureja v pravilniku šolskega reda, 62 % v šolskem redu in le polovica šol področje ureja v vzgojnem načrtu. Med šolami, ki so sodelovale v raziskavi, jih 75 % prepoveduje rabo mobilnih telefonov med poukom, le 27 % šol pa uporabo telefonov v šolskem prostoru povsem prepoveduje.
Najpogostejša sankcija, ki se je poslužujejo slovenske šole, je zaseg naprave.
Čeprav se nam zdijo telefoni neškodljivi in odlično pomagalo pri vsakodnevnih obveznostih, pa so škodljive posledice večje kot si morda mislimo. Prav zato so se v nekaterih državah tega problema lotili zelo resno. Tako so denimo v Franciji z zakonom povsem prepovedali uporabo mobilnih telefonov, ki je vstopila v veljavo s šolskim letom 2018/19.
Sprejetje take zakonske ureditve je bila ena od obljub, ki jo je v predvolilni kampanji dal Emmanuel Macron. Predlog zakona je ves čas podpiral in vodil francoski minister pristojen za šolstvo, ki je povedal, da odprtost do sodobnih tehnologij, še ne pomeni, da sprejmemo dejstvo, da so vsepovsod prisotne.
Prepoved uporabe telefonov zajema osnovne šole, srednje šole pa lahko same izberejo, ali bodo sledile priporočilom ministrstva za šolstvo. Za tako zakonsko ureditev so se v Franciji odločili kljub temu, da so nekatere šole že poznale take omejitve, saj so mnenja, da je to področje nujno urejati na najvišji ravni. Po dveh šolskih letih že beležijo pozitivne rezultate, predvsem v manjšem številu vzgojnih problemov in boljših akademskih uspehih. Raziskovalci to pripisujejo predvsem strogemu postopanju države, ki je področje zakonsko uredila in urejanja ni več prepustila šolam.
Podobno ureditev poznajo tudi v nekaterih ameriških zveznih državah, v Avstraliji, Španiji in Veliki Britaniji. Prav od tam prihajajo razveseljivi rezultati prepovedi uporabe mobilnih telefonov v šolah. V enem leto od uveljavitve pravila se je akademski uspeh učencev izboljšal za 6 %, največ pa so pridobili otroci iz šibkejšega socialnega okolja.
Raziskava iz lanskega leta, ki jo je v Los Angelesu pripravil Common Sense Media, govori o velikem porastu uporabe mobilnih telefonov pri mladostnikih. Od leta 2015 do 2019 se je uporaba sodobnih tehnologij vsak dan med otroci v starostni skupini 8-10 let podvojila, v starostni skupini 13-16 let pa celo potrojila. V ZDA tako kar 70 % mladih vsak dan gleda video vsebine na raznih napravah.
Zaskrbljujoč je tudi podatek, da je čas gledanja video vsebin na spletu pri otrocih iz slabšega socialnega okolja (nižji družinski dohodki) v povprečju za 2 uri na dan daljši, kot pri otrocih iz premožnejših družin. In kaj mladi na teh napravah počnejo? Čeprav je "delo za šolo" uporaben izgovor, raziskava kaže, da zgolj 3 % časa mladi uporabijo za ustvarjanje lastnih vsebin, preostal čas pa so pasivni gledalci.
Prav tako se niža delež mladostnikov, ki gledajo televizijo. Takih je četrtina, preostali pa čas preživljajo pred ekrani mobilnih telefonov, tablic in računalnikov, kjer spremljajo vsebine "na zahtevo", v porastu je tudi gledanje video vsebin na platformi YouTube.
Raziskava, ki jo je leta 2016 opravil center Safe.si kaže, da 78 % anketiranih šol področje sprejemljive rabe mobilnih telefonov ureja v pravilniku šolskega reda, 62 % v šolskem redu in le polovica šol področje ureja v vzgojnem načrtu. Med šolami, ki so sodelovale v raziskavi, jih 75 % prepoveduje rabo mobilnih telefonov med poukom, le 27 % šol pa uporabo telefonov v šolskem prostoru povsem prepoveduje.
Najpogostejša sankcija, ki se je poslužujejo slovenske šole, je zaseg naprave.
Francija kot zgled strogega in premišljenega soočanja s sodobnimi tehnologijami
Čeprav se nam zdijo telefoni neškodljivi in odlično pomagalo pri vsakodnevnih obveznostih, pa so škodljive posledice večje kot si morda mislimo. Prav zato so se v nekaterih državah tega problema lotili zelo resno. Tako so denimo v Franciji z zakonom povsem prepovedali uporabo mobilnih telefonov, ki je vstopila v veljavo s šolskim letom 2018/19.
Sprejetje take zakonske ureditve je bila ena od obljub, ki jo je v predvolilni kampanji dal Emmanuel Macron. Predlog zakona je ves čas podpiral in vodil francoski minister pristojen za šolstvo, ki je povedal, da odprtost do sodobnih tehnologij, še ne pomeni, da sprejmemo dejstvo, da so vsepovsod prisotne.
Prepoved uporabe telefonov zajema osnovne šole, srednje šole pa lahko same izberejo, ali bodo sledile priporočilom ministrstva za šolstvo. Za tako zakonsko ureditev so se v Franciji odločili kljub temu, da so nekatere šole že poznale take omejitve, saj so mnenja, da je to področje nujno urejati na najvišji ravni. Po dveh šolskih letih že beležijo pozitivne rezultate, predvsem v manjšem številu vzgojnih problemov in boljših akademskih uspehih. Raziskovalci to pripisujejo predvsem strogemu postopanju države, ki je področje zakonsko uredila in urejanja ni več prepustila šolam.
Podobno ureditev poznajo tudi v nekaterih ameriških zveznih državah, v Avstraliji, Španiji in Veliki Britaniji. Prav od tam prihajajo razveseljivi rezultati prepovedi uporabe mobilnih telefonov v šolah. V enem leto od uveljavitve pravila se je akademski uspeh učencev izboljšal za 6 %, največ pa so pridobili otroci iz šibkejšega socialnega okolja.
Zaskrbljujoči izsledki raziskav iz tujine
Raziskava iz lanskega leta, ki jo je v Los Angelesu pripravil Common Sense Media, govori o velikem porastu uporabe mobilnih telefonov pri mladostnikih. Od leta 2015 do 2019 se je uporaba sodobnih tehnologij vsak dan med otroci v starostni skupini 8-10 let podvojila, v starostni skupini 13-16 let pa celo potrojila. V ZDA tako kar 70 % mladih vsak dan gleda video vsebine na raznih napravah.
Zaskrbljujoč je tudi podatek, da je čas gledanja video vsebin na spletu pri otrocih iz slabšega socialnega okolja (nižji družinski dohodki) v povprečju za 2 uri na dan daljši, kot pri otrocih iz premožnejših družin. In kaj mladi na teh napravah počnejo? Čeprav je "delo za šolo" uporaben izgovor, raziskava kaže, da zgolj 3 % časa mladi uporabijo za ustvarjanje lastnih vsebin, preostal čas pa so pasivni gledalci.
Prav tako se niža delež mladostnikov, ki gledajo televizijo. Takih je četrtina, preostali pa čas preživljajo pred ekrani mobilnih telefonov, tablic in računalnikov, kjer spremljajo vsebine "na zahtevo", v porastu je tudi gledanje video vsebin na platformi YouTube.
Spremljajte našo serijo člankov o škodljivi rabi mobilnih telefonov v šolah - na tej povezavi
Zadnje objave
Posnetki, ki so razkrili največje slovenske korupcijske afere, niso več dostopni
28. 7. 2026 ob 23:17
Rekordni junij v slovenskem turizmu, gorske občine vse bolj priljubljene
28. 7. 2026 ob 20:45
Alexander Soros je obiskal Niko Kovač. Toda on ni kdorkoli
28. 7. 2026 ob 18:04
Levi teater v polnem teku: zahteva po razrešitvi Stevanovića obsojena na neuspeh
28. 7. 2026 ob 14:59
Cerkvi sv. Jožefa v Soči podarili kip duhovnika in domoljuba Jakoba Aljaža
28. 7. 2026 ob 14:58
Ekskluzivno za naročnike
Slovenci o sebi, tujci o nas
28. 7. 2026 ob 6:00
Med fikcijo in resnico
27. 7. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JUL
30
Višarski dnevi mladih 2026
08:00 - 20:00
AVG
01
Romarsko potovanje: »Višarje z okolico«
06:00 - 22:00
AVG
01
Razstava Tunelski vid
15:00 - 23:00
AVG
02
Večeri v atriju: »Harmonikarski trio«
19:00 - 20:00
AVG
07
Sveta maša: »Mučenci med Slovenci«
19:00 - 20:30
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 261: Raje kot otroke sprejemamo migrante
22. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.