V pričakovanju ukrajinske ofenzive: Kdo ogroža Putina in kdo želi uporabiti umazano bombo?

Rok Frelih
vir: TW, Ukraine Weapons Tracker

Vse intenzivnejša "denacifikacija" Ukrajine z neonacističnimi silami, močno pričakovana ukrajinska ofenziva na Herson ter uporaba umazane bombe oziroma jedrskega orožja so teme, ki najbolj zaznamujejo vojno dogajanje v Ukrajini, medtem ko obe strani vključno z Evropo pred zimo vstopata v igro dolgoročnega izčrpavanja.

Napoveduje se nova ukrajinska ofenziva


Dinamika vojnega prizorišča je torej pred zimo vse pestrejša. Kot navaja inštitut ISW, ruska maščevalna raketiranja za poškodovanje krimskega mostu po vsej Ukrajini počasi pojenjujejo, medtem pa vse več tako zahodnih kot ruskih poročil govori o pripravah na skorajšnjo novo ukrajinsko ofenzivo večjega obsega, s katero bi osvobodili Herson.

Nanjo se pripravljata obe strani: Ukrajinci z obstreljevanji pripravljajo teren, onesposobili so tudi skoraj vse preskrbovalne poti čez Dneper, s čimer so v veliki meri zmanjšali bojno zmožnost ruskih sil na desni strani reke. Rusi se na drugi strani pospešeno umikajo. A ne veselimo se prehitro: tu ne gre toliko za beg kot za koncentracijo sil na strateško ugodnejšem in pomembnejšem terenu.

Na kratko, Rusi se pripravljajo, da bodo branili levi breg. Kot kaže, je predsednik Putin vendarle prisluhnil štabu, ki mu je to potezo predlagal že pred časom, a se je tedaj po vzoru nekega drugega diktatorja raje sam vpletal v vodenje operacij. Enako kot pri Putinovem predhodniku se je to izkazalo za operativno napako.

https://twitter.com/bostjanperne/status/1583716529744773121

Ukrajinci pred izzivi


Pričakovana ukrajinska osvoboditev desnega brega Dnepra vključno z mestom Herson bi tudi osvoboditelje postavila pred nekaj izzivov. Prvič, ni majhna verjetnost, da bodo ruske sile "spustile" Ukrajince do reke, potem pa jih z intenzivnimi obstreljevanji skušale uničiti. Ta del Ukrajine je po sumljivo izvedenih "referendumih" v očeh moskovskih oblastnikov namreč uradno del Rusije, poleg tega ima zaradi bližine Krima večji strateški pomen od že poprej zavzetega ozemlja jugovzhodno od Harkova.
Kdor pozna zgodovino ruske prakse razseljevanja celih narodov (Tatari, Čečeni, in še mnogi drugi), nehote podvomi v iskrenost podviga.

In drugič, Ukrajinci z obstreljevanjem niso onemogočili le ruskih logističnih povezav, pač pa so tudi močno otežili vzpostavitev svojih za morebitno napredovanje iz smeri Hersona preko Dnepra proti vzhodu. V smislu osvobajanja krimskega zaledja bi bilo realneje in smotrneje pričakovati naslednjo ukrajinsko ofenzivo iz smeri samega mesta Zaporožje na vzhodnem bregu Dnepra proti jugu. A tu govorimo o strateško precej oddaljeni prihodnosti in vsako predvidevanje se lahko izkaže za napačno.

Rusi strateško praznijo ozemlje


Hersonska oblast predstavlja severno zaledje Krima, ki je od mesta Herson oddaljen le kakih 100 kilometrov. Da bodo zato Rusi tam verjetno šli na nož, kažejo tudi množične "evakuacije". Z desnega brega naj bi vsled razglašenega vojnega stanja civilno prebivalstvo preselili na levega, na varno. To je s humanitarnega vidika hvalevredno, a kdor pozna zgodovino ruske prakse razseljevanja celih narodov (Tatari, Čečeni, in še mnogi drugi), nehote podvomi v iskrenost podviga.

Strateško gre za praznjenje prostora, saj je celotna Hersonska oblast poseljena v večini z ukrajinskim prebivalstvom, z izselitvijo pa bi se okupator po ustaljeni praksi znebil opozicije. Verjetno je, da bodo "evakuiranci" deležni usode tisočev nasilno odvedenih Ukrajincev, ki so jih predvsem iz zaledja Azovskega morja Rusi čez leto že "evakuirali" v Rusijo. Kaj se z njimi dogaja, ni točno znano, je pa jasno, da gre za civilne vojne ujetnike, ki jim je bila svoboda protipravno odvzeta.
Po eni strani odvisnost arzenala od doslej vazalskega Irana, po drugi pa vse večja odvisnost bojnih uspehov od skupine Wagner kažeta vojaško realnost Rusije.

Kot je pravilno ugotovil tudi ukrajinski predsednik Zelenski, Rusi z napadi na ukrajinsko električno infrastrukturo slednjo spreminjajo v bojišče. S hibridnim pristopom hočejo ubiti več muh na en mah: oblasti uvajajo redukcije, zato se zmanjšujejo industrijske in informacijske zmožnosti Ukrajine, s povzročitvijo novih begunskih valov bi se lahko obremenile ciljne države, obenem pa se zmanjšuje populacija, ki bi okupatorjem lahko nudila odpor, tako v smislu bojevanja kot podpore slednjemu. Zima prihaja, in Rusi jo hočejo izkoristiti. Jo bodo skušali tudi Ukrajinci?

Bo padla jedrska ali umazana bomba?


Skladno z ugotovitvami enega prejšnjih komentarjev uporabo jedrskega orožja večina poznavalcev izključuje, so pa včeraj Rusi sporočili, da bodo izvedli letne vaje z jedrskimi izstrelki, po pričakovanjih Washingtona tudi z medcelinskimi.

V politično-medijskem prostoru pa se vse glasneje govori tudi o uporabi t. i. umazane bombe, ki, čeprav ne gre za jedrsko orožje, po svojem značaju predstavlja prvi korak k jedrskemu spopadu. Rusi so tako v Varnostnem svetu OZN Ukrajino obtožili, da jo želi uporabiti v "operaciji napačne zastave" (false flag operation), nato pa s prstom pokazati nanje. Pojavile so se tudi špekulacije v obratni smeri, analitiki pa opozarjajo, da je Rusija hotela z "novico" odvrniti podporne države od pomoči napadeni državi.
Ironično ob neuspehih rednih ruskih sil "denacifikacijo" Ukrajine nadaljuje Wagner s svojim nacističnim predznakom.

Gre za orožje, ki vsebuje (odpadni) radioaktivni material bodisi iz jedrskih elektrarn, bolnišnic ali laboratorijev. Ta se v zraku razprši z detonacijo konvencionalnega eksploziva, s sevanjem pa lahko povzroči obolenja, kot je na primer rak. Kakorkoli, ostanimo mirni: umazana bomba ni sredstvo, ki bi neki strani prineslo vojaško prednost, saj je primarno namenjena psihološkemu učinku, poleg tega pa predstavlja ogromno tveganje učinkovanja proti lastnim silam.

Rusi se zanašajo na Iran in skupino Wagner


Ko smo že pri slednjih: pisali smo že, da Evropi vztrajno pričenja primanjkovati orožja. V tem oziru so nekateri s posmehom gledali na napadeno državo, češ, odvisna je od podpore iz tujine. Izkazalo se je, da enako velja tudi za agresorsko "mati Rusijo": splošno znano je, da se poslužuje široke uporabe dronov iranske izdelave, po potrjenih podatkih pa iz te države uvažajo tudi balistične rakete kratkega dosega Fateh-110 in Zolfagar.

Po eni strani odvisnost arzenala od doslej vazalskega Irana, po drugi pa vse večja odvisnost bojnih uspehov od skupine Wagner kažeta vojaško realnost Rusije. Ironično ob neuspehih rednih ruskih sil "denacifikacijo" Ukrajine nadaljuje Wagner s svojim nacističnim predznakom. Njen ustanovitelj Jevgenij Prigožin se tako povezuje z nekdanjim podpolkovnikom FSB in vodjo dela ruskih operacij na vzhodu Ukrajine pred leti Igorjem Girkinom - Strelkovom, ki je kot nacionalist velik kritik neuspehov Kremlja in ruskih sil.
Rusija potrebuje pogajanja, preden vojaško izgubi, oziroma preden izgubi še tisto de facto neodvisnost, ki jo trenutno ima.

ISW povzema ruske milblogerje in navaja, da naj bi Prigožin celo izzival avtoriteto samega Putina. V sodelovanju s Strelkovom namreč ustvarja vzporedno vojaško strukturo, ki ni podrejena rednim silam, niti on osebno ni podvržen ruski birokraciji. Kot v boju vsaj navidezno uspešnejši svobodnjak s svojo kritičnostjo do Kremlja v javnosti vzbuja simpatije, ki bi lahko bile Putinu nevarne. Pomislili bi, da bo kmalu storil "samomor", a zaenkrat ga ruski režim krvavo potrebuje. Zaenkrat.

A tudi, če bi naveza Prigožin – Strelkov lahko spremenila razmerja političnih sil znotraj Rusije, se ta navzven ne bi odrazila v končanju nasilja, ampak precej verjetneje v stopnjevanju tega.

Nevarnost obudila diplomacijo


V tem oziru smo bili skorajda katastrofi priča pred dnevi, ko je ruski lovec nad Črnim morjem bojda zaradi tehnične napake ustrelil proti neoboroženima britanskima izvidniškima letaloma. Jasno je, da je šlo za opozorilo, ni pa jasno, kako bi se izšlo, če bi izstrelek dejansko zadel Natovo letalo ali če bi Natova letala na enak način opozarjala Ruske zrakoplove, ki redno kršijo zračni prostor suverenih držav v severni Evropi. Marsikdo bo na tem mestu podlegel dvojnim merilom, a malo je manjkalo, da bi prišlo do ruske agresije na NATO.

https://twitter.com/Libertarec/status/1583355018115444736

Za tem so se čudežno obudili pogovori med ameriškim obrambnim ministrom Austinom in ruskim Šojgujem, ki je, kot pravi, v stiku tudi z britanskim, francoskim in turškim kolegom. Situacija je šla predaleč, vsi so se ustrašili in potrebno bo ponovno postaviti pravila. Pomeni to nova pogajanja? Rusija si jih sicer obupno želi; predsednik Putin v zadnjem času večkrat potoži, da se Zelenski noče pogovarjati z njim. Zanimivo, ob začetku agresije se Putin sam ni hotel pogovarjati z "nacisti". Rusija potrebuje pogajanja, preden vojaško izgubi oziroma preden izgubi še tisto de facto neodvisnost, ki jo trenutno ima. V primeru Ukrajine ob trenutno začrtani poti te vrednote niso na nitki, temveč se bolj kot ne približuje svojim ciljem evropeizacije.

Kljub temu, da bodo pogajanja slej ko prej nujna za obe strani, se Zelenski še nekaj časa ne bo pogajal. Predobro pozna svojo vlogo, da bi se. Če bi se v času vojaških zmag začel pogajati, bi moral popuščati, tega pa si pred lastnim narodom v trenutni poziciji ne more privoščiti. Je namreč nosilec zmagovite zgodbe, je lik, ki bo osvobodil Ukrajince etnocidne in genocidne preteklosti, ki so jo od ruskih režimov deležni že od Katarine Velike naprej. Narod za te cilje živi, se bojuje in umira; narod ne popušča, in če popusti njegov vodja, zgodbe ni več.

Melodramatičnost na stran, pogajanja bodo potrebna, to ve tudi Zelenski in njegov kabinet. A so pogojena z nekaterimi strateškimi parametri, ki jih bomo predstavili v katerem od prihodnjih komentarjev.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Rusija pred državljansko vojno: kaj Prigožinov upor pomeni za Rusijo, Ukrajino in svet?
  • 24. 06. 2023
Denacifikacija Ukrajine se je začela s koncem Prigožina in Utkina
  • 29. 08. 2023
Vse večja zmeda v ukrajinski vojni: Putinov kabinet kot Hitlerjev bunker?
  • 07. 06. 2023