"V odnosu ljudi do duhovnika bodo spremembe velike. Koliko so ljudje z molitvijo in delom pripravljeni sodelovati?"

Začetek avgusta je v slovenskih župnijah tradicionalno namenjen premestitvi duhovnikov. Tako so v nekaterih župnijah preteklo nedeljo pozdravili nove župnike, v zelo redkih pa nove kaplane.

Število duhovnikov se iz leta v leto manjša, s tem pa tudi število župnij, ki imajo svojega župnika. Čedelje več župnij je v "soupravi", kar pomeni, da jih upravlja ali bolj rečeno pastoralno skrbi zanje župnik, ki živi v drugi župniji. V zadnjih letih pa se zaradi pomanjkanja duhovnikov dogaja celo ukinjanje župnij (oziroma pridruževanje župnij novim župnijam).

 

Na Domovini smo se pozanimali o tem, koliko župnij je letos izgubilo župnika oziroma bodo prešle v soupravo. Pogovarjali smo se tudi s Slavkom Rebcem, generalnim vikarjem koprske škofije, prvim škofovim sodelavcem pri delu z duhovniki in župnijami, in pa Gregorjem Luštrekom, dekanom dekanije Škofja Loka, ki je letos v ljubljanski škofiji doživela največ omenjenih sprememb.

V Kopru pred dvema letoma število župnij zmanjšali skoraj za polovico

Daleč največjo spremembo je zemljevid slovenskih župnij doživel v koprski škofiji 1. januarja 2018. 193 takrat obstoječih župnij so preuredili tako, da so 93 župnij (ali natančneje 90 župnij, 2 vikariata in 1 kaplanija) župnij pridružili drugim, večjim župnijam.

Šlo je za manjše župnije, največ v hribovitem svetu na Cerkljanskem in Tolminskem, pa tudi drugje po škofiji (Goriška Brda, Kras, Slovenska Istra ...). Največ novih podružnic, v katere so se preoblikovale stare župnije, sta dobili župniji Most na Soči in Cerkno (po 7).

S to preureditvijo so v koprski škofiji nekako "normalizirali" stanje, saj so bile za njihovo škofijo značilne zelo majhne župnije. Prve ideje o preureditvi so se pojavile pred 20 leti, v zadnjih letih pred preureditvijo pa je potekal intenziven proces pogovorov in odločanja.

Kakšni so rezultati?

Slavko Rebec, generalni vikar koprske škofije meni, da sta dve leti in pol še premalo, da bi lahko celoviteje presojali pastoralne spremembe.

Laiki in duhovniki so spremembe večinoma sprejeli in razumeli, ne pa čisto vsi - bili so tudi ugovori. V upravnem smislu je zdaj delo duhovnikov lažje, v pastoralnem smislu pa je precej novih izzivov in včasih tudi obremenitev.

Slavko Rebec poudarja, da niso želeli na silo združevati oltarnih občestev. "Duhovnik naj ostane blizu laikom in naj bo tam, kjer so občestva," povzema takratne besede škofa Jurija Bizjaka. Je pa pripravljenost laikov na povezovanje pastoralnih dejavnosti med različnimi kraji v novih, povečanih župnijah, različna, ponekod je več sodelovanja, ponekod več vztrajanja "tukaj je vedno bilo tako".

Večje zmanjšanje števila župnij je v zadnjem desetletju doživela še ljubljanska škofija - lani se je število župnij zmanjšalo za 12.

Souprava - župnik, ki "soupravlja", je župnik vsake od župnij

"Ko župnija preide v soupravo, je narobe trditi, da ostane brez župnika. Župnik, ki upravlja več župnij, je namreč župnik vsake od teh župnij," poudarja Slavko Rebec. Razlika je le v tem, da v eni župniji tudi živi, v drugi (tretji ...) pa ne. Večina takih župnikov se trudi, da bi bila na razpolago župljanom vseh upravljanih župnij. "Za sedaj uspešno pokrivajo pastoralne potrebe," ocenjuje Rebec.

Ponekod je dejstvo, da župnija pride v soupravo, za laike spodbuda k aktivaciji, ponekod pa ne. Kot svetel primer lepega sodelovanja Slavko Rebec navaja zapis enega župnika v poročilu za vizitacijo: "Hvaležen sem članom ŽPS, da niso nadzorniki in ukazovalci župniku, ampak da skupaj odgovorno sprejmemo odločitve in potem tudi naredimo vsak svoje."

V večini slovenskih škofij je približno vsaka četrta župnija v soupravi (izstopa le nadškofija Maribor, kjer je približno vsaka tretja).

Novost - več duhovnikov skupaj skrbi za več župnij

Novi časi narekujejo nove rešitve in tako se v zadnjih letih razvijajo oblike, kjer več duhovnikov skupaj skrbi za več župnij. V škofiji Maribor imajo tako dve t.i. "pastoralni zvezi" - pastoralna zveza Dravograd združuje 6 župnij, pastoralna zveza Slovenj Gradec pa 4. Za pastoralno zvezo Slovenj Gradec recimo skrbijo 3 župniki: eden je "župnik moderator", dva pa sta "župnika sodelavca".

Druga oblika je, ko ima en župnik v soupravi več župnij, pri tem pa mu je v stalno pomoč še kak drug duhovnik (ki se imenuje "duhovni pomočnik"). Večinoma gre za starejše duhovnike, ki sami ne zmorejo več samostojne skrbi za župnijo.

V ljubljanski škofiji je največ sprememb na tem področju letos doživela dekanija Škofja Loka. Kar 5 župnij te dekanije bo odslej oskrbovano od drugod. Tako bo recimo za župnijo Škofja Loka Suha sam skrbel župnik iz Reteč. Za župnijo Sveti Lenart v Selški dolini bo odslej skrbel župnik iz Stare Loke, pri tem mu bo pomagal še en duhovnik. Za župnije Stara Oselica, Nova Oselica in Leskovica pa bo odslej skrbel župnik iz Gorenje vasi, pomagala pa mu bosta dva duhovnika.

V odnosu ljudi do duhovnika so spremembe velike, manjše v odnosu ljudi do župnije

"Nov način ni postavljen za to, ker bi bil boljši od prejšnjega," meni Gregor Luštrek, župnik v Gorenji vasi, ki bo odslej ob pomoči dveh duhovnikov skrbel za štiri župnije. "Je pa odziv na razmere, ko imamo več župnij kot duhovnikov, ki bi jih bili pripravljeni ali zmožni upravljati. Ob župniku so tako duhovniki, ki so pripravljeni pomagati, ne pa voditi župnije. Če bi župnije lahko vodili in bivali v njih, bi to bilo seveda bolje."

Nov način, ki ga bo od letošnjega leta izkusil tudi sam, prinaša po Luštrekovem mnenju precej sprememb v odnosu med duhovnikom in ljudmi: "Duhovnik bo za ljudi zdaj težje dosegljiv. Manj bo možnosti, da bo na voljo, če se bo nekdo nenapovedano 'pojavil na vratih'. Župnije bo obiskoval enkrat en, drugič drug duhovnik. Vsak bo v občestvo prinašal svoj utrip.  Ne bo pa tolikšnih sprememb v odnosu ljudi do župnije in župnijskega občestva, do bogoslužja, do milosti, ki jo prejemamo, še posebej v zakramentih ..."

Koliko sem sam pripravljen sodelovati v življenju župnije?

Osebno Gregor Luštrek zase odslej vidi največji izziv, kako biti duhovnik, saj ima že danes veliko upravnega, pisarniškega dela, ki se bo zdaj celo pomnožilo, ne le povečalo. Problem je tudi v tem, da župnika ljudje preveč spoznavajo prek upravnega dela in ga posledično tudi tako dojemajo - kot uradnika, celo pri podeljevanju zakramentov.

Največji izziv za ljudi pa vidi v tem, da bodo morali na novo opredeliti svoj odnos do Cerkve. "Danes gre mnogo stvari preko duhovnika, ki je župnik: kakor bo on rekel oziroma če nas bo dovolj odločno primoral ... Upam, da bo ta izziv zdaj bolj neposreden: kdo sem jaz znotraj občestva verujočih; kaj meni pomeni to občestvo; kaj jaz prispevam temu občestvu; kaj smem pričakovati od njega ...?" razmišlja Gregor Luštrek in dodaja, da je za ljudi od vseh najbolj ključno vprašanje, koliko so pripravljeni s svojim delom, molitvijo ali celo pokoro prispevati k življenju župnije.

Ena od oblik prihodnosti, ne pa izključna

V koprski škofiji več duhovnikov biva skupaj v glavnem v večjih središčih, kjer je že po tradiciji mesto za župnijskega vikarja, kaplana po domače. V dveh primerih to pomeni tudi upravo še ene manjše župnije.

Več pa je primerov, da sta po dva ali trije duhovniki odgovorni za območje večje župnije, ki je nastala z že omenjeno združitvijo več župnij. "To vsekakor ima pozitivne učinke, saj se talenti posameznega duhovnika 'poznajo' na širšem območju. Lažje je tudi z vidika urejenih bivalnih pogojev za duhovnike," meni naš sogovornik iz koprske škofije, Slavko Rebec. Taka oblika bivanja duhovnikov je po njegovem mnenju vsekakor ena od oblik prihodnosti, ne pa izključna; nekateri duhovniki namreč lažje delajo v timu, drugi pa bolj samostojno.