V NSi bi višje plače ljudi branili z referendumom

Včeraj je Nova Slovenija v parlamentarni postopek vložila spremembe zakona o dohodnini, ki bi predvsem povečale zneske olajšav za vzdrževane družinske člane, kar bi najbolj pomagalo predvsem družinam. S tem so prehiteli vladni zakon o spremembah dohodnine.

Danes pa je poslanska skupina NSi šla še korak dlje in v parlamentarno proceduro vložila zahtevo za posvetovalni referendum glede lastnega zakona o predlogu za spremembo zakona o dohodnini.

»Ker predlog odpira pomembna konceptualna vprašanja usmeritve naše družinske politike ter konkretna vprašanja glede načina izboljšanja položaja slovenskih družin v zaostreni situaciji, predlagamo, da se o predlogu zakona volivke in volivci odločijo na posvetovalnem referendumu,« so zapisali v zahtevi za referendum, ki jo je prejela predsednica Urška Klakočar Zupančič.

Poleg tehtnih razlogov za vložitev predloga zakona gre tudi za zelo prefinjen način ustavljanja vladne novele davčnih sprememb. Pričakovati je bilo sicer, da bo zakonski predlog že jutri zavrnjen, a je predlog za posvetovalni referendum vse skupaj še podaljšal, kar lahko pomeni, da bo vlada z višanjem davkov in obremenjevanjem normiranih s.p.-jevcev kakšno leto še morala počakati.

Pravkar v @Drzavnizbor: @NovaSlovenija vložila zahtevo za posvetovalni referendum glede zakona o dohodnini. 👇 pic.twitter.com/cMikk04gAL

— Mirko Mayer 🎬 📺 (@Mirko_Mayer) October 6, 2022

Če se bodo postopki sprejemanja tega ali vladnega zakona, če NSi-jev ne bo sprejet, zavlekli v leto 2023, bo dohodninska lestvica tudi naslednje leto podobna letošnji, prav tako bi v veljavo stopil napovedan dvig davčnih olajšav prejšnje vlade, sprememb pa ne bi bilo tudi za normirane s.p.-je.

Vladni predlog: ob višanju prihodkov iz dohodnine še dodatno davčno zaostrovanje

Vlada je v svojem paketu petih zakonskih predlogov, ki jih bo šele po obravnavi predloga NSi lahko obravnavala, predlagala spremembe zakonov o dohodnini, o trošarinah, o davčnem potrjevanju računov, o davčnem postopku in o finančni upravi.



Pri dohodnini se bo po predlogu vlade na primer splošna olajšava v 2023 s sedanjih 4.500 evrov zvišala na 5.000 evrov, in ne na 5.500 evrov, kot je predvidela marca sprejeta dohodninska novela. Prav tako ne bi bilo dodatnih postopnih zvišanj na 7.500 evrov do leta 2025, kot določa veljavni zakon.

Poleg tega se bo po predlogu zvišal skupni dohodek, od katerega se poleg splošne olajšave prizna tudi dodatna splošna olajšava, in sicer s 13.716,33 evra na 16.000 evrov. Obenem vladni predlog stopnjo v zadnjem, 5. dohodninskem razredu, z marca sprejetim zakonom znižano s 50 na 45 odstotkov, vrača na 50 odstotkov.

Za zavezance s prihodki do petkratnika povprečne plače se bo tako po izračunih ministrstva za finance neto plača v 2023 še vedno zvišala, a manj, kot bi se po obstoječi zakonodaji. Po izračunih ministrstva za finance se bo tako prihodnje leto neto letna plača zaposlenemu z minimalno plačo zvišala za 318 evrov (glede na zdajšnjo ureditev), zaposlenemu s povprečno plačo pa znižala za 130 evrov na leto (glede na letos pa se mu bo zvišala za 130 evrov). Precej bolj se bodo znižale plače tistim z nekoliko višjimi prihodki.

Ocena je, da bodo predlagane rešitve zakona povečale prihodke dohodnine za okoli 112 mio EUR, glede na trenutni sistem za leto 2023. Prav tako spremembe pomenijo, da ne bo prišlo do dodatnega znižanja odmerjene dohodnine zaradi dodatnih zvišanj splošne olajšave v letih 2024 in 2025, in sicer po oceni dodatno za okoli 180 mio EUR v letu 2024 in dodatno 170 mio EUR v letu 2025.

Ob tem ni zanemarljivo, da so davčni prihodki v devetih mesecih dosegli nekaj več kot 7,8 milijarde evrov in bili za 17,7 odstotka ali skoraj 1,2 milijarde evrov višji kot v enakem obdobju lani. Samo prihodki od dohodnine pa so bili z nekaj več kot milijardo evrov medletno višji za 2,5 odstotka. Vlada pa kljub temu želi spremeniti dohodninski sistem v škodo višine neto plač večine delovnega prebivalstva.

NSi predlaga olajšave za vzdrževane družinske člane v višini 1/6 prihranka iz davčne reforme

V opozicijski NSi so bili, tako kot gospodarstvo, ogorčeni nad vladnimi predlogi, saj v tem vidijo razredni boj proti srednjemu razredu. Prehiteli so vlado in v parlamentarni postopek vložili svoj predlog novele zakona o dohodnini. Z njim bi zvišali zneske posebnih olajšav za vzdrževane družinske člane.

📍@JernejVrtovec: Ko zvonijo vsi zvonci, da prihaja gospodarska ohladitev, smo v NSi prepričani, da je potrebno davke znižati. Ne poznam nobene evropske države, ki bi v tem času davke dvigovala. pic.twitter.com/u3yCQrZ8Pd

— NSi (@NovaSlovenija) October 5, 2022

Njihov predlog odpravlja določene davčne razbremenitve, ki jih je letos potrdila prejšnja parlamentarna večina, uvaja nekatere nove olajšave za mlade in tiste z nižjimi dohodki ter posega v sistem samostojnih podjetnikov, ki so vključeni v sistem normiranih odhodkov.

Predlagani novi zneski posebnih olajšav za vzdrževane družinske člane se v primerjavi z zneski, kot veljajo za davčno leto 2022, povečujejo za 14,9 odstotka, kar je vsota ocenjene inflacije za 2022 in 2023 z napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj.

Zaposlenemu s povprečno plačo se bo glede na veljavni zakon za leto 2023 NETO PLAČA ZNIŽALA ZA 130 EUR LETNO. Odgovorna država v tem času ne bi smela šibiti stebrov svojega gospodarstva.

— NSi (@NovaSlovenija) October 5, 2022

Družina z enim otrokom preko višjih davčnih olajšav na letni ravni tako prejela dodatnih 74 evrov, tista z dvema otrokoma 153 evrov, s tremi otroki 286 evrov, s štirimi otroki 471 evrov, s petimi otroki pa 709 evrov več kot po zdajšnji dohodninski lestvici.

Za prvega vzdrževanega otroka in za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana bi se tako olajšava na primer dvignila na 2.884 evrov, za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo pa na 10.450 evrov. Ocena je, da bi predlagana sprememba Zakona o dohodnini na letni ravni zmanjšala prilive iz naslova dohodnine za okrog 26 milijonov evrov.