V ločenem odklonilnem mnenju ustavni sodnik dr. Rok Svetlič opisal smrt pravne države na Ustavnem sodišču

Uredništvo
POSLUŠAJ ČLANEK
Ustavno sodišče je odpravilo začasno zadržanje izvajanja dela novele zakona o RTV Slovenija. Najpozneje sedem dni po objavi tega sklepa v Uradnem listu se mora konstituirati novi svet RTV Slovenija, kar je napovedano za ponedeljek. 

Danes pa je svoje odklonilno ločeno mnenje objavil ustavni sodnik prof. dr. Rok Svetlič, ki je opisal situacijo na Ustavnem sodišču ter pravne manipulacije, ki se jih je poslužila politično enovita skupina ustavnih sodnikov.

Ustavni sodniki so sprejeli odločitev in odpravili začasno zadržanje dela novele zakona, ki so jo zadržali sredi februarja. Novela zakona torej začne veljati, sodišče pa mora še vedno presoditi o njeni ustavnosti.

Za umik zadržanja glasovali štirje sodniki, in sicer: Matej Accetto, Rajko Knez, Katja Šugman Stubbs in Špelca Mežnar. Proti naj bi glasoval Rok Svetlič, sodnika Marko Šorli in Klemen Jaklič pa naj ne bi glasovala. Matej Accetto in Rajko Knez, ki sta februarja podprla zadržanje novele, sta tokrat očitno glasovala drugače.

Nezmožnost odločanja le krinka za odločanje z relativno večino


Nosilni razlog tega sklepa je teza, da petih glasov za vsebinsko odločitev v tej sestavi sodišča ni mogoče pričakovati. To ne drži. Le tri dni pred glasovanjem o sklepu je ena od inačic kompromisnega osnutka uživala podporo petih, druga celo šestih sodnikov. Na dan glasovanja so bile še vedno na mizi. Toda kljub odsotnosti enega od sodnikov se je oblikovalo stališče, da so vse kompromisne inačice mrtve in da je vsako nadaljnje iskanje vsebinske rešitve brez smisla. Ena od sodnic je z neomajno angažiranostjo zahtevala, da se nemudoma preide h glasovanju o odpravi začasnega zadržanja, je uvodoma zapisal ustavni sodnik Svetlič.


Sklep o umiku zadržanja je de facto ustvaril isti učinek, kot bi ga vsebinska odločba Ustavnega sodišča, v kateri bi bilo ugotovljeno, da presojani zakon v delu, ki določa ex lege prenehanja mandatov, ni v neskladju z Ustavo. Odprava začasnega zadržanja je tako izigrala prvi odstavek 41. člena ZUstS, ki določa: "O glavni stvari v zadevah iz 21. člena tega zakona odloči ustavno sodišče z večino glasov vseh sodnikov, če ni s tem zakonom določeno drugače."

O protiustavnosti zakonov Ustavno sodišče torej odloča z glasovi (vsaj) petih sodnikov. Do tega rezultata je Ustavno sodišče uspelo priti po postopku, ki ureja odločanje o "drugih vprašanjih" – "O drugih vprašanjih odloči s sklepom z večino glasov navzočih sodnikov" (prvi odstavek 41. člena ZUstS) –, torej z glasovi (vsaj) štirih sodnikov. Ocena, da v razumnem roku ne bo mogoče najti petih glasov za vsebinsko odločitev, je mnogo preuranjena, je prepričan sodnik Svetlič.

Konec ustavno varovanih pravic za pritožnike


Način, na katerega se je Ustavno sodišče odločilo razrešiti domnevni zaplet, je v diametralnem nasprotju z njegovo vlogo v ustavni demokraciji. Iz varuha človekovih pravic zoper nosilca oblasti se je spremenilo v varuha volje zakonodajne oblasti na račun posameznih nosilcev človekovih pravic.


Ustavni sodnik Svetlič poudarja, da pobudnikom z odpravo začasnega zadržanja nastanejo nepopravljive posledice, saj jim mandati nepovratno prenehajo.

Iz tega sledi pomembna ustavnopravna posledica: pravica pobudnikov do sodnega varstva se izvotli. Mandat je namreč prenehal brez individualne odločbe, v zvezi s katero bi lahko prizadeti uveljavljali pravno varstvo pri rednih sodiščih, prav tako izpodbita novela Zakona o RTV ne dopušča nobenih pravnih sredstev. Pobudniki niso imeli drugega sodnega varstva kot zgolj varstvo pred Ustavnim sodiščem. S sprejetjem tega sklepa jim je bilo vsako sodno varstvo dokončno odrečeno. To pa je popolnoma nesprejemljivo za ustavno demokracijo.

"Posebej poudarjam, da je sodno varstvo v konkretnem primeru izjemnega pomena tudi z vidika ogroženosti demokratične kulture pri nas," še med drugim zapiše Svetlič. In nadalje razlaga, da prenehanje mandatov ex lege je institut, ki že po svoji naravi hodi po robu ustavne demokracije. Predstavlja mesto, v katerem se inhibira sistem zavor in ravnovesij, saj parlamentarna večina pri odločitvi deluje hkrati kot presojevalec, normodajalec in izvrševalec.

Naloga zakonodajalca je v skladu z 2. členom Ustave, da sprejema splošne in abstraktne predpise. Pri ex lege prenehanju mandatov pa ima predpis, nasprotno, učinek individualne odločbe, saj je ob njegovem sprejetju poimensko znano, na koga bo učinkoval (na to je jasno opozorilo Ustavno sodišče že v zadevi št. U-I-172/946).

Taka odločitev zakonodajalca predstavlja de facto sovpad vseh treh vej oblasti, zato je institut ex lege prenehanja mandatov nekakšna slepa pega ustavne demokracije, v kateri ni zagotovljenih nobenih nadzornih mehanizmov med vejami oblastmi niti nimajo prizadeti sodnega varstva.

Celotno odklonilno ločeno mnenje prof. dr. Roka Svetliča si lahko preberete na tej povezavi.

Objavljeno mnenje zbudilo odzive na političnem parketu in v civilni družbi


Predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša je na Twitterju zapisal: "Če lahko tako očitno goljufajo celo na ⁦Ustavnem sodišču, potem se lahko vsak slehernik zaman nadeja pravičnega sojenja. Če se pravočasno ne upremo, se lahko hladna državljanska vojna hitro spremeni v vročo."

https://twitter.com/IPirkovic/status/1664507534613397506

Z vrst znanosti in podjetništva je svoje misli strnil tudi dr. Aleš Štrancar, ki je zapisal: "Ko pravo ne deluje, obvelja zakon ulice. Če podrobno prebereš mnenje dr. Svetliča, brez da imaš od ideologije in protijanšizma oprane možgane, potem je jasno, da se v Sloveniji ponavlja revolucija iz leta 1941. Ni pa nujno, da bo tokrat zmagovalec isti. Naši sosedje zagovarjajo drugačne vrednote in pomoči današnjim revolucionarjem od zunaj ne bo."

Na Twitterju pa je dr. Žiga Turk zapisal tudi naslednjo misel: "Vredno branja. Še vedno pa ne vem, zakaj je bil dr. Svetlič pripravljen o isti zadevi odločati dvakrat."

https://twitter.com/freefox52/status/1664522516981743616

Poraz za pravno državo


Dr. Svetlič je popisal politične pritiske na Ustavno sodišče: "Nadalje, tako Vlada kot Državni zbor sta se vključila v tekmo taktičnih izločanj sodnikov, kar se prav tako ni zgodilo še nikoli. Številnih grobih izjav glede Ustavnega sodišča in zagotovil, da bo oblast dosegla svoje na tak ali drugačen način, ni štel nihče več."

Nadaljeval je z opisom, kako škodljiv odnos do Ustavnega sodišča je bil s tem ustvarjen v javnosti, priča slavje nekaterih zaposlenih na RTV ob odpravi začasnega zadržanja. V zanesenih javnih govorih se je govorilo o “zmagi” v težkem “boju”, izražale so se zahvale vsem, ki so “pomagali” do zmage itd. Te besede so srhljive. Kdo se lahko veseli delovanja javnega zavoda posebnega ustavnopravnega pomena na pravni podlagi, o ustavnosti katerega še ni odločeno oziroma v bistvenem delu nikoli ne bo? Kako lahko kdo spregleda, da odločanje sodišča ni “boj” in uspeh neke stranke, ni “zmaga”? Ne gre za zmago kogarkoli, pač pa za poraz institucij demokracije. Torej vseh nas, zaključi dr. Svetlič.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Svoboda zavzema še RTV: Umik zadržanja novele zakona o RTV
  • 26. 05. 2023
Accetto: O RTV bomo ponovno odločali, stvar tudi čez 2 leti ne bo stara. Gregorčič: Pod njim je ustavno sodišče kot institucija razpadlo
  • 09. 06. 2023
Golob se RTV Slovenija ne bo odrekel, Ustavno sodišče po maratonski seji zavito v molk
  • 22. 05. 2023

Prihajajoči dogodki

Ogled koledarja