V Ljubljani vse več širjenja sovražnosti. Zdaj ga Levici očita še Janković

Uredništvo
Vir osnovne foto: Matija Sušnik, dz-rs.si
Kdo je bil ob nedavnem dogajanju pred Rogom nasilen in sovražno nastrojen? Je policija uporabila prekomerno silo, kot trdijo Rogovci in člani Levice v državnem zboru? ali pa je ob poskusih nasilnih vdorov v Rog potem, ko se je tam že začelo rušenje, policija le zavarovala premoženje meščanov ter uporabila ustrezna prisilna sredstva? 

O tem je Levica zahtevala, da se pogovarjajo v državnem zboru. A praktično vsi poslanci razen te stranke so v sredini nujni seji komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti prepoznali enostransko manifestacijo Rogovcev v povezavi s stranko Levica, ki je bila na meji ali čez primernega za državni zbor. Predlagani sklepi Levice o prekomernem policijskem nasilju pa so bili bodisi umaknjeni, bodisi neizglasovani.

Je pa župan Janković, ki se kljub povabilu seje ni udeležil, v pojasnilu svojega izostanka predlagateljici in predsedujoči seje poslanki Nataši Sukič očital, da s svojim načinom delovanja širi sovražnost, zaradi katerih uslužbenci MOL-a prejemajo fizične grožnje.

Po lepljenju plakatov z "izdajalskimi" poslanci, popackani freski na stolnici in skrunitvi prostorov Zavoda Iskreni gre še za en izkaz naraščajočega sovražnega stanja duha v Ljubljani, ki nedvomno ne prihaja z desnega politično-ideološkega pola, ugotavljamo v komentarju uredništva.

Kaj se je torej v torek, 19. januarja dogajalo v Rogu, ko je lastnik območja, Mestna občina Ljubljana, po zaključku pravnomočnih postopkov na sodišču in na podlagi gradbenega dovoljenja za rušenje začel s sanacijo območja, tega pa so skušali nazaj zavzeti uporabniki in podporniki "avtonomne tovarne Rog", vendar jim varnostnega obroča zasebne varnostne službe ni uspelo prebiti?

Policijske postopke je na nujni seji zelo podrobno predstavil direktor PU Ljubljana, Stanislav Vrečar.

Okoli sedme ure zjutraj, ko so lastnik in varnostna služba prišli do tovarne Rog, policije ni bilo poleg. Dvajset minut po sedmi so bili obveščeni, da so prostori prazni in da se pred varovanem območju, ki so ga vzpostavili varnostniki, nahaja 6 oseb. Ob pol osmih se je skupina okoli 8 oseb pri glavnem vhodu na Trubarjevi začela upirati in skušala vdreti v prostore, zato so varnostniki na pomoč poklicali policijo.

Petnajst minut do osmih so, ob izvozu vozila pajek z območja Roga, osebe stekle proti odprtemu delu ograje, da vstopijo v Rog, kar so jim preprečili varnostniki. A jih aktivisti niso upoštevali in so s poskusom preboja nadaljevali. Varnostnikom so območje pomagali zavarovati policisti.

Od takrat naprej so osebe, ki se jih je po medsebojnem obveščanju nabralo vedno več, vse do 150, ob vsakem poskusu uvoza in izvoza z območja Roga skušali vdreti v Rog. Pri tem so policiste obmetavali z jajci, steklenicami in uporabljali pirotehniko, zato so ti uporabili prisilna sredstva in sicer potiskanje s ščiti, potiskanje s palicami in plinski razpršilec.

Zaradi prekrškovnih postopkov so policisti 17-krat ugotavljali postopek identitete, 12 oseb je bilo začasno pridržanih, obravnavali pa so tudi 3 storilce kaznivih dejanj: zrezane pnevmatik na treh policijskih vozilih, za napad s steklenico na policista, malo pred polnočjo pa je storilec, že dopoldne identificiran pred rogom, s pomočjo kante z vnetljivo snovjo zažgal smreko na Prešernovem trgu.

Pri uporabi prisilnih sredstev so policisti nekaj osebam pomagali zaradi razpršilca. Ker je bila ena oseba pri kolektivni policijski akciji lahko telesno poškodovana, bo strokovnost in zakonitost uporabe prisilnih sredstev v tem primeru preverila posebna komisija.

Ocena policije sicer je, da so bili ukrepi in pooblastila policije uporabljeni strokovno in zakonito ter v skladu z načelom sorazmernosti glede na cilj: vzpostavitev in zagotovitev javnega reda in miru varnosti ljudi in njihovega premožena na območju

S takšno oceno se je na seji strinjal tudi minister za notranje zadeve Aleš Hojs.

Poudaril je, da policija ni vstopila v prostore Roga, da v Rogu ni bila "niti z enim škornjem." Policija je prišla na klic zasebne družbe za varovanje in preprečila vsa nasilniška dejanja, ki so jih izvajali tisti, ki so hoteli nasilno stopiti v te prostore. Metali steklenice, pirotehniška sredstva, uničevali imovino policije. "Policija je delo opravila visoko strokovno, profesionalno in v skladu z zakonom," je prepričan Hojs.

"Sem rojen Ljubljančan. Nikoli nisem bil pristaš politike Zorana Jankovića, bil sem vedno na drugem polu. Sem pa zmeraj stvari, ki jih je župan naredil v dobro Ljubljančanov, v dobro meščanom, pohvalil. In moram reči, da v tem konkretnem primeru absolutno podpiram ukrepe, ki jih je Zoran Janković naredil, da je po petih letih končno prišel do lastnine meščanov, vseh nas, ki je bila nasilno zasedena."

Rogovci: Okradli so nas in ogrožali naša življenja


Drugače seveda menijo uporabniki Roga, njihov pravni zastopnik in, kot je pokazala razprava, tudi (zgolj) poslanci Levice. Vsi ti so se naj seji v manjšem delu ukvarjali z domnevno prekoračitvijo policijske sile ter svoj čas bolj namenili pojasnjevanju, zakaj jim pravica do priposestvovanja javne lastnine pripada ter kakšna izguba je za mesto s tem, ko so jim odvzeli Rog.

Z občino so se leta 2006 resda dogovorili, da lahko začasno uporabljajo prostore, dokler ta ne bo imela vsega pripravljenega za prenovo Roga. A ko je ta čas pred petimi leti prišel, prostorov niso hoteli zapustiti ter so sprožili številne pravne postopke z namenom dokazati, da so z mirno posestjo prostore prisostvovali.

Predpogoj za prisostvovanje je sicer, da se ne zavedaš, da prostori niso tvoji ter da jih mirno prisostvuješ nepretrgoma 20 let - obeh pravnih zahtev Rogovci ne izpolnjujejo, a vse do nedavnega postopki pravnomočno niso bili zaključeni. Od samega začetka rušenja pa se pravne igrice nadaljujejo.

A kot so opozorili mnogi poslanci, to ni bila tema sklicane seje.

Poslanka Levice Nataša Sukič, ki je bila zjutraj tistega dne obveščena o dogajanju pred Rogom in je tam preživela 4 ure (kot pravi, je zbirala dokaze za komisijo), je vse skupaj videla takole: "V prostore avtonomne tovarne Rog so vdrli pripadniki policije ter družb za varovanje ter pričeli z zasilnim izseljevanjem uporabnic in uporabnikov, ki so uživali večletno mirno posest omenjenih prostorov. V njih so si uredili pogoje za umetniško ustvarjanje, koristno družbeno delovanje in številne druge aktivnosti, ki so bile nasilno prekinjene. Nekateri posamezniki so v prostorih tudi živeli."

"Namesto da bi na mesto prišel sodni izvršitelj, so pod pretvezo domnevnih informacij o tem, da je rok prazen in zapuščen, v zgodnjih jutranjih urah začeli s prisilnim izseljevanjem," trdi Sukičeva, pri čemer "je bila uporabljena sila, vključno z uklepanjem, pendreki in solzivcem." Informacija, da so bili prostori prazni, pa naj bi bila laž, izselitev pa je bila navedena nasilno.

Posledica po njenem je, da je alternativna kultura ostala brez prostorov za svoje delovanje - med 100 in 200 posameznikov. več kot 20 kolektivov. Kot trdi, ne obstoji pravna podlaga, na podlagi katere bi morali ta prostor zapustiti. "Gre za ljudi ki  ki tam živijo, gre za "socialno čiščenje" - izseljeni so bili sredi zimi, v času epidemije in brez vnaprejšnjega opozorila"

Predstavnik Rogovcev, Mita Blažič N'toko, je v svoji predstavitvi vrtel filmčke izpred Roga, ki po njegovem dokazujejo uporabo prekomerne sile s strani policije.

Tiste, ki so jim preprečili vstop v Rog, predvsem pa Mestno občino Ljubljana, obtožujejo "kraje predmetov in ogrožanja življenj."

"Posestniki smo zaman zahtevali dostop do naših stvari," trdi Blažič. Po njegovem so motivi, ki so župana Jankovića potiskali v ilegalno dejanje "frustracija nad neuspešnimi tožbami in neuresničenim projektom centra Rog, maščevalnost zaradi izgube projekta Evropska prestolnica kulture, jeza nad kritikami Rogovcev mestne politike."

"Toda da bi se osebni politični obračun mestnega voditelja spremenil v ilegalno dejanje samovolje in kršitev človekovih pravic, je njegovi volji moralo kloniti še vrsto odgovornih oseb, ki so izpeljali nezakonito edikcijo, krajo predmetov in ogrožanje življenj," je dodal N'toko

Policija pa je po njegovem  pod pretvezo varovanja javnega reda in miru asistirala pri ilegalni operaciji in s pomočjo nasilja pomagala vzpostaviti ilegalno gradbišče pri čemer je prišlo do vsesplošnega plenjenja in uničevanje umetnin, knjig in dokumentov.

Mestna svetnica Levice Asta Vrečko meni, da je to kar se dogaja v Rogu, "manifestacija oblasti do avtonomnih prostorov, do uporabnikov Roga in drugačnosti v mestu. Vse kar se dogaja sedaj, je odraz nestrpnosti in demonizacija uporabnikov."

Poslanci, razen Levice, na strani lastnika


Predstavniki Roga so takoj po predstavitvi svojih stališč sejo zapustili in niso prisluhnili drugačnim argumentom, ki jih v poslanski razpravi ni manjkalo.

Mestna svetnica MOL in poslanka Maša Kociper: "Območje Roga je skrajno zanemarjeno, sanitarna, okoljevarstvena grožnja in bi ga bilo treba že zdavnaj urediti. Ko bi MOL morala začeti s postopki sanacije območja, so tisti, ki so sami zasedli to območje, tega enostavno niso dovolili in se niso želeli dogovoriti za alternativne rešitve."


Med drugim so poslanci izpostavili tudi, da je takšna seja, dokler ni končano poročilo Varuha človekovih pravic Petra Svetine, preuranjena. Ta je povedal, da še preverjajo in pridobivajo informacije, do katerih se zdaj na podlagi zgolj medijskih objav ne morejo opredeljevati.

Župan Janković: zavajanje, ki povzroča sovražnost


Poslanci Levice so med sejo ljubljanskemu županu Jankoviču in MOL-u večkrat očitali, da se vabilu niso odzvali, niti opravičili svoje odsotnosti.

"Janković je to v pismu pojasnil z besedami, da ga ne bo, saj da se edina točka dnevnega reda navezuje na domnevne prekoračitve policijskih pooblastil pri izselitvi začasnih uporabnikov tovarne Rog. Mestna občina Ljubljana pa ni pristojna za obravnavo ali ocenjevanje policijskih postopkov."

Saj če bi bili iskreno zaskrbljeni glede morebitne prekoračitve policijskih pooblastil na javni površini pred tovarno Rog, potem bi bil po njegovem seznam povabljenih precej drugačen.

Kot pravi, obsoja vsako nasilno dejanje, a po njegovem je "potrebno razumeti dejstvo, da je prišlo do ukrepanja policije izključno zaradi intenzivnega nasilja posameznikov, ki so na vsak način poskušali vstopiti na varovano območje in pri tem niso izbirali sredstev za napad na policiste in varnostnike," kar na bi po njegovih besedah dokazovali vsi javno objavljeni posnetki.

Zato poslanki in nekdanji mestni svetnici Sukičevi očita zavajanje: "Trdim, da ste padli na področju kredibilnosti in s svojim načinom delovanja širite sovražnost, ki je prišla tako daleč, da naši sodelavci, ki delajo na projektu Rog, prejemajo celo fizične grožnje," je opozoril ljubljanski župan.

KOMENTAR: Uredništvo
Levico lahko razumemo, da brani svoje, a video posnetki jim niso v čast
Če odmislimo pravne igrice, s katerimi so Rogovci pet let uspeli zavlačevati neizbežno, je stvar glede Roga jasna - notri so šli ob soglasju občine in obljubi, da se bodo izselili, ko bo ta svoje prostore želela spet uporabljati, ko pa je ta čas prišel, pač enostavno niso hoteli ven. Ko so jih pet let pustili pri miru ter čakali na konec sodnih postopkov, so aktivisti postali premalo pozorni in v tistem jih je Janković dobil speče - v prenesenem in dobesednem pomenu. Ali je bilo pametno, da so "alternativcem" sploh dovolili v zapuščeni in razpadajoči Rog in če pri tem, da ga bodo potem tudi prostovoljno zapustili, ni bila povmes velika mera naivnosti, je vprašanje za drugič. Če se osredotočimo na dogajanje pred Rogom (in nikakor v Rogu, kot trdijo aktivisti), videi, ki jih je na spletu dovolj, prej kot o prekomernem policijskem nasilju pričajo o nevljudnem nevzgojenem in tudi nasilnem vedenju podpornikov Roga, ki so počeli praktično vse, da  bi se prebili v stavbe in tako lastniku preprečili upravljanje s svojo posestjo, kot so to pred leti že storili. Prej kot na kreativne umetnike so spominjali na razvajene otroke, ki ne razumejo, da v življenju obstajajo meje ter tudi beseda NE. Kakšna V. V. Godina  bi jih nemara opredelila za "patološke narcise" in točno to, kar nočejo biti - tipičen proizvod kapitalistične potrošniške družbe. Večji problem kot nevzgojeno vedenje pa je porast sovražnosti, ki je v prestolnici, pa tudi drugod po Sloveniji vse bolj očiten. In čeprav mediji agresivnost ponavadi pripisujejo "skrajni desnici", je bolj ali manj jasno, da zadnje mesece v vse bolj brutalni obliki prihaja s strani skrajne levice. Ali to vključuje tudi Rogovce, seveda ne moremo neposredno trditi (če odmislimo tiste, ki so rezali pnevmatike in zažgali smreko). Nedvomno pa je agresivno in napadalno stanje duha na ekstremni levici v naši državi, pa tudi drugod po svetu, vse bolj pereč problem.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Ko se družba razdeli na »mi« in »oni«
  • 29. 05. 2026
V Mariboru bo v soboto življenje slavil tudi Marcos Tavares
  • 16. 06. 2026
Državljani tretjih držav jeseni ne bodo volili županov
  • 15. 06. 2026