V imenu svobode (govora) pred strelski vod

Rok Čakš
24
Rok Čakš

O (ne)upravičenosti poseganja politike na polje medijske svobode pod zastavo boja proti sovražnemu govoru je bilo napisanega že marsikaj smiselnega. In tudi marsikaj nesmiselnega.

A Šarčeva intervencija, podprta z odobravanjem levih mnenjskih voditeljev, je v resnici le uvertura v resnejši poseg na občutljiv teren urejanja slovenskega medijskega prostora preko novega zakona o medijih. To je z napovedjo prilagoditve medijske zakonodaje že potrdil minister za kulturo Dejan Prešiček, ki zakonodajni poseg vidi kot nujen ukrep »pri naslavljanju vprašanja lažnih novic« ter »v podporo profesionalnemu novinarstvu«. Saj »danes lahko vsak napiše skoraj vse, kar si želi«.

Ko kaj takšnega izreče predstavnik izvršilne veje politične oblasti, demokratično razgledan človek zastriže z ušesi. Še posebej v državi nezrelostne demokracije kot je slovenska. A gremo po vrsti.

Tarče nekoč in danes

Povedna in simptomatična je že standardna razdelitev odzivov na premierjev poseg po ločnici levo-desno (izvzemši nekaj ideološko nevtralnih pravnikov). Da bi se do razmerja med svobodo izražanja in sovražnim govorom po defaultu opredeljevali glede na svetovni nazor, je namreč skregano z logiko. Še posebej v okoliščinah, kjer so bili vse do migrantskega vala glavna tarča sovražnega govora tisti, ki se zdaj postavljajo na okope svobode izražanja. Zanje smo slišali, da bi jih bilo treba pobiti že leta 45′, zanje se je izpraznil Barbara rov, njih bi bilo treba splaviti, ko je bil še čas in njih je treba sovražiti po državljanski dolžnosti. Jebo te pas mater!

In vse do migrantov na meji z levonazorskega brega nismo slišali, da je sovražni govor v medijih in javni sferi sploh kakršenkoli problem, glede katerega bi bilo vredno povzdigniti glas. Kaj šele s premierskega položaja podjetja pozivati, naj v teh medijih ne oglašujejo. Nasprotno, sovražni govor so opravičevali prav v imenu »svobode izražanja«, oziroma »umetniške svobode« kot njene podkategorije. Dandanes raznoraznim »spletnim stihom« in »domoljubnim pravljicam« tega statusa seveda niso pripisali.

Ob denarju je refleks leve politike in medijev na sovražni govor pogojen tudi z nostalgično željo po vrnitvi v čas pred svetovnim spletom, ko so z nekaj časopisi in dvema televizijama hermetično nadzorovali slovenski medijski prostor.

Brez laži!

Ta nenadna zamenjava polov dokazuje, da je aktualna razprava o sovražnem govoru vse prej kot iskrena in da akterjem na obeh straneh dejansko služi v drug namen kot tisti, na katerega se sklicujejo. Zato je prvi korak k sprostitvi nevarno naraščajočega pritiska v tem kotlu razkritje dejanskih motivov, interesov in strahov, ki razpihujejo ogenj.

Motive predsednika vlade in odobravajoče kimajočih je najnazorneje razgalil Dejan Steinbuch v izvrstni kolumni Za denar gre. V njej je Šarcu pripisal, da desničarskim medijem z utišanjem žuga zato, ker mu gredo na živce, oziroma ker ljudje okoli njega (in predvsem za njim) izgubljajo potrpljenje s preveliko svobodo tiska. Osrednji mediji pa mu prikimavajo, saj gre za oglaševalski denar, ki se bo »začel stekati v tiste medijske hiše, ki so na liniji, oziroma niso osumljenje razširjanja sovražnega govora«. K njim torej.

K temu gre morda zgolj še dodati, da je refleks leve politike in medijev ob denarju pogojen tudi z nostalgično željo po vrnitvi v čas pred svetovnim spletom, ko so z nekaj časopisi in dvema televizijama hermetično nadzorovali slovenski medijski prostor. Takrat heretične ideje analitikov, mislecev in publicistov, ki razmišljajo izven kalupov pravoverne levičarske ideologije, mimo njih niso mogle kar tako doseči širše javnosti. Od tod tudi takšna obsedenost z regulacijo medijskega prostora in nadzorom družabnih omrežij. Ali kot je bistveno na primeru konkretiziral Steinbuch: (tudi) s tem, ko je prekinil zvezo razburjenemu Tonetu Ropu, si je spodrezal karierne možnosti za urednikovanje kakšnega večjega medija v državi.

Refleks strahu

In motivi druge strani? Ob razumljivih skrbeh pred izgubo finančnih virov za delovanje gre predvsem za strah, da naveza leve politike, njej naklonjenih medijev in vplivnih levičarskih interesnih skupin drugače misleče ponovno izrinja iz javnega prostora. Ta strah je utemeljen na izkustvu totalitarne vladavine in postosamosvojitvenega medijskega monopola, ki ga je z razcvetom nizkocenovnih medijskih projektov načel šele internet.

In ker to sumljivo sovpada z aktualiziranjem družbene zaznave »perečega problema lažnih novic in sovražnega govora,« čeprav vemo, da ne enega ne drugega v slovenskih medijih nikoli ni manjkalo, se ta strah zgolj še potrjuje.

Ob vsem tem je na mestu sklepanje, da se pripravlja teren za rigorozno preoblikovanje medijske krajine po merilih vladajoče politike, oziroma ideološkega aparata, v katerem se napaja. Izpeljano bo preko zakonskih regulativ, uvedbe glob, podlag za kazenske pregone, ter ključno, s finančnim nagrajevanjem »ustreznih« in kaznovanjem »neustreznih medijev«. »V podporo profesionalnemu novinarstvu,« je to plastično opisal minister Prešiček.

Žalostna ironija tega je, da zračno blazino za tovrstno požegnano zlorabo politične moči s svojimi prenapetimi, primitivnimi in žaljivimi članki napihujejo prav SDS-ovi mediji, ki so na videz primarna tarča pripravljajoče se medijske čistke. A visoko ceno lova na Janševe čarovnice znamo kot kolateralna škoda plačati tudi tisti, ki s to mašinerijo nimamo ničesar, se držimo standardov in nivoja, a hkrati nismo pravoverno parkirani med politično korektnimi.

Morda bo kdo trdil, da je pesimizem odveč, a zgodovinska izkušnja nas uči, da se ob primernih okoliščinah oblast obžičene množice drugače mislečih raje loti z rafalom kot s skalpelom. Sklepajoč po živahnem ohranjanju vrednot revolucije bi bilo naivno sklepati, da se je miselnost dedičev skozi desetletja kaj bistveno spremenila.

Print Friendly, PDF & Email
DELI

KOMENTARJI: 24

  1. Vedno se večina pokaka. Vsi so že utihnili in na izzivanja ter žaljenja levega fašizma samo jecljajo. Medtem ko levičarji ne šparajo z lepimi besedami, zavitimi v podlosti in posredno usmerjene hude žalitve. Pokakana je Cerkev, pokakala se je Domovina. Vse za ljubi kruhek. To je posledica želje po sodelovanju z levico pred volitvami.

    Na koncu koncev sodelovanje z demonskim post-komunizmom res ni mogoče. Enako pa je skoraj namogoče s tistimi, ki temu demonu zaradi strahu popustijo. Posledićno bo huda vojna v Evropi, in vera avtorja teksta se bo uresničila.

    Bo urednik domovine tole objavil ali zbrisal?

    • Sodelovanje z “demonskim post-komunizmom” da ni mogoce? Mogoce tudi zato SDS ni uspela sestaviti koalicije? Ker so v parlamentu (razen NSi, pa se te najverjetneje oznacujes za tiste, ki “demonu” zaradi strahu popustijo) vecinoma te “post-komunisticne” stranke, ves. In tudi po naslednjih volitvah s tako mentaliteto SDS ne bo mogla sestaviti vlade, saj zagotovo ne bo dobila SDS sama absolutne vecine v DZ. Toliko v razmislek.

  2. Takrat so uničili Vice Vukova. MPT pa igra rock in rockerjem škandali in polena pod noge samo koristijo. Zato je Marko Perković Thompson celo obogatel. To gre našim Zlatkom, Nikolovskijem, Predinom, Mirkom itd zelo v nos. Še boj kot sta jim šla v nos Simona Weiss in Brendi.
    Toda MPT je bil v mladosti natakar in si je takrat pridobil zelo debelo kožo. Tako, da naše rdeče zvezde pri njemu dosežejo enako, kot če bi pobožal slona.

  3. Ta tematika je priročna “kost”,da jo obglodavamo,ko se v ozadju krešejo pomembnejše teme.
    Pa nikakor ne mislim,da ta tema ni pomembna,vendar…
    avtor piše:
    “”Žalostna ironija tega je, da zračno blazino za tovrstno požegnano zlorabo politične moči s svojimi prenapetimi, primitivnimi in žaljivimi članki napihujejo prav SDS-ovi mediji, ….”
    Hm,parkrat sem prebrala,da slučajno ne vidim narobe tega zg.stavka.
    Če bi SDS tako vražje zagrabila za vsako besedo,naperjeno njej v sovražnost,bi se lahko ukvarjala samo s tem.
    Saj ni res pa je,da ravno njim(+ najbrž tudi JJ) očitate “napihovanje blazine”,kateri so šikanirani že od osamosvojitve dalje in LOGIČNO,da se razvije obrambni mehanizem..da sploh preživiš.
    Če vas nonstop nekdo obstreljuje,se najbrž ne boste branili z fračo.
    Samo pomislite,da bi imeli desničarje shode v stilu Makarovičeve veleumetnice,kjer je vsaka beseda,ki jo izplune sovražna. Po petih minutah bi policija in vojska vse razgnala.
    Oni pa se za tovrstne “kulturne prireditve” celo napajajo pri državnem vodnjaku.
    bleeee

  4. G. Čakš, pošteno bi bilo, da bi našteli nekaj sovražnih stavkov tudi iz prenapetih, primitivnih in žaljivih člankov SDS-ovih medijev, enako, kot ste našteli nekaj sovražnih levičarskih izjav, kajti sicer bo ta vaš prispevek videti kot lažna novica.

    • Meni pa se prav to kar omenja Rok zdi najbolj nerazumljivo. Levi mediji znajo zavajati, manipulirati tako prefinjeno, z občutkom, z lepimi besedami povejo veliko grdega o nasprotni strani. Tega desni, ali če hočete Janševi mediji ne znajo. Oni pa direktno: z jezo, besom, srdom, vzkliki kot so “šokantno”, “grozno” “nezaslišano” – kot da imajo svoje bralce za same bebce, ki ne znajo sami razbrati pomena zapisanega.
      Ne maram Tomičke, ampak kateri medij, ki da nekaj na lastno dostojnost, bi recimo objavil kaj takega:
      http://nova24tv.si/slovenija/politika/l-prav-nic-damsko-violeta-tomic-si-jo-je-luftala-v-hotkah-na-trajektu-za-vis/

      Pa tega je mnogo. Roku ni treba nič naštevati, kdor po mesecu dni spremljanja takšnih medijev ne opazi primitivizma in žaljivosti, je ostal brez občutka za dostojnost.
      Nekdo bi jim moral povedati, da bralci niso bebci in da se da tudi drugače.

      • Točno to!
        Koliko stvari, ki jih napišejo v pretežno SDSovih medijih je res in NUJNO, da se jih objavi, ker jih nihče drugi ne. Ampak pišejo pa na tako odvraten način, da je branje neprebavljivo.

        Domovina je res pri nekaterih stvareh za moje pojme premila, ampak je pa na splošno zelo berljiva in jo zelo podpiram. Osvežujoč desni medij, kljub temu, da se z vsem ne strinjam.

      • Ne pretiravajta. Poglejta Slovenske novice in 24ur, pa bosta videla, da nista nič boljša – le z druge strani.

  5. Opasno ti pričaš nešto… Marjane zna da čita ovo. Nemoj posle ti meni nisam znao.
    Takole so stari vodniki v JLA izražali nestrinjanje. Takšno je bilo prvo opozorilo. Potem pa… Seveda so levi in vsi ostali “napredni”v zagati, ker se ne da kar tako utišati svobode elektronike. Poskušali bodo marsikaj, pa sem prepričan da jim ne bo uspelo. Seveda, če bodo šli predaleč, se jim bo zgodila pa ulica( ulice).

  6. joža,
    “pošteno bi bilo” začenjaš stavek,dober znak,da iščeš resnico.
    Naj naredi nekdo od novinarjev raziskavo žaljivih besed,žaljivih dejanj (,celo aresti so bili-bruh!) v stilu: desni VS levi,pa da vidimo koliko tega bi dobili z ene in druge strani .
    Primerjava pravzaprav sploh ni mogoča,saj oni(levi)celo najbolj sprevržena dejanja ocenijo kot KULTURNE DOGODKE.

    Si predstavljati film v kateren je glavni igralec zombi,kateremu je ime Milan Kučan??? Pred tem,pa si recimo g.Toni Res,spremeni ime v Milan Kućan. In potem po prestolnici polepijo s plakati,kjer je kučanova glavica in napis SMRT FAŠIZMU(KOMUNIZMU) IN to sploh ni vse,vrhunec je,da je film plačan z državnim dejanjem in avtor je umetnik z nagrado????

    saj se je kar za ubit! Ampak,ne ,seveda to ne spada k sovražnemu govoru,to je vrhunec(čisti leviorgazem) kulturne umetnosti Slovenije.
    Toliko o žaljivih SDS

  7. Mala Slovenka, popolnoma se s teboj strinjam. Čeprav si mala, govoriš, kot velika.

    Ne rečem, da člani SDS včasih ne rečejo kako nepremišljeno in prenapihnjeno besedo. Toda vsekako rečejo veliko več sovražnih besed predstavniki (V.Tomič, I.Godnič, Makarovič, Mesec…) levičarjev.

    Razlika je samo v tem, da levičarje sodstvo ne preganja, medtem, ko desnici lahko podtaknejo tudi lažno obtožbo in to sodišče “melje” desetletje, brez vsakega trdnega dokaza. Pravzaprav se tu godijo sovražne in lažne besede, – ne da bi kdo odgovarjal. To pa bi res moral biti predmet razprave.

  8. Res je kar praviš Kraševka,zagotovo tudi v sds spuščajo kdaj kake mastne,tudi JJ ne špara z njimi,ampak to je ravno zato,ker se ti z vsemi doooolgimi leti,ko jih dobivaš pod noge,že kar malo fučka,za “zavijanje besed v celofan”.

    Tud mene kdaj dvigne( glede kakih JJ izjav),pa si rečem:”a nima že zadosti,da še droca vanje”.
    Ampak ,to se ti razvije kot obrambna drža,sicer bi ga že zmleli.To je njihovo dolgo hrepeneje

  9. “mala slovenka”, tudi jaz se s tabo popolnoma strinjam. G, Čakša, sem želel le izbezati iz njegove pavšalne ocene. To pa zato, ker mnogi še vedno ne ločijo ali nočejo ločevati resnice od nespodobnega in nespodobno od sovražnega.

    Za Janšev zapis prostitutke ali prestitutke pa le tole. Veliko bolj cenim prostitutke, kot pa prestitutke. To pa iz preprostega razloga, ker zdrave prostitutke, same po sebi, ne povzročajo nobenemu škode, saj hodijo k njim stranke po lastni želji in presoji. Prestittutkam pa naročajo in plačujejo stranke zato, da s svojim pisanjem delajo škodo soljudem na najbolj podel način, torej na način, ki sloni na lažeh in podtikanjih. Pravzaprav prestitutk sploh ne cenim, ampak preziram. Preziram pa tudi moralo sodnice, ki je za ta izraz, v vsem znanih okoliščinah, naložila JJ-ju kazen.

  10. Joža, pohvalevredna razlaga. Novinarke, ki širijo LAŽI res ne morejo zahtevati, da bi jih vsi spoštovali. Spoštovan je le novinar, ki je zavezan resnici in ne dela po naročilu ali pa celo po NAKLEPU.

    Sinoči je na televizijskem EKRANU lepo povedal spoštovani sodnik za človekove pravice – Zupančič. da je veliko primerov, ko celo tožilci vložijo lažno obtožnico in to določeni sodniki tudi sprejmejo. Sodnik Zupančič meni, da bi to moralo biti kaznivo dejanje, če se ugotovi naklep. Sama mislim, da bi bilo tako tudi, ko novinar lažno blati prav določeno osebo ali stranko. To bi miralo biti kaznivo. Take stvari so veliko hujše, kot sovražna beseda, ki jo izrečeš nepremišljeno v jezi.

    • Novinar? To so aktivisti. Vsi od tistih, ki promovirajo napade na suverene države, do tistih, ki načrtno lovijo točno določeno stranko (SDS REPUBLIKANCI TRUMP JANŠA)

  11. Ja,res Joža,prestitutke so dvakratno prostitutke. Vendar v našem sistemu ,so zmagale,dobile celo denarno nagrado,katero smo odplačali vsi davkoplačevalci. Kdor pove pa (precej omiljeno )kar je res,mora biti celo denarno kaznovan.
    Sodstvo pa se je že davno pokazalo kako umazano igra. Fuj!

  12. Primitivno in otročje se je izgovarjati “saj oni tudi…”. Če so tako imenovani levi primitivni, to še ne opravičuje nas, da smo primitivni, žaljivi, napihnjeni , vulgarni…
    Tudi za vsako ceno iskati opravičila za svojo nespodobnost ali neumnost, ne vodi nikamor, razen v pekel medsebojnih odnosov.
    Strankarska glasila SDSja so enostavno neprebavljiva. In v tem ima g. Čakš prav. Ko človek bere ali posluša te medije, se ne more znebiti občutka, da so oni edini pravični na tem svetu in vsi ostali hudič. Kako se že temu reče? Hipokrizija, če se ne motim.

  13. Prav hecno se mi zdi,a vendar imam takšen občutek,ko berem članek in določene komentarje,kot ,da sem okoli leta 1980.Morda kako leto prej.A se res ne moremo znebiti “bremena” “istosti” ? Zaenkrat smo lahko še hudo različni ! Zakaj ne bi lahko vsak razmišljal po svoje,to zapisal in za to tudi odgovarjal.Vse imamo.Za žalitve lahko tožimo in iztožimo.Problem imamo v pravosodju s krivosodjem.To drži in stoji.Kljub temu lahko še vedno govorimo in pišemo brez strahu pred verbalnim delektom in zloglasnim “133.členom”.
    Kaj me briga,kaj pišejo SDS-glasila,kaj me briga,kaj pišejo SD-glasila,kaj me briga,kaj pišejo glasila Levice in tako naprej.Če bom hotel se bom odzval,če ne, pač ne.Bral bom tisto,kar me zanima,morda tisto,kar moram vedeti o tistih na drugi strani in tako naprej.
    V našem primeru pa opažam našo “nujno skrb”,kaj pišejo vsi naši mediji.Vsi mediji v Sloveniji niso “naši”,eni so,drugi niso,lahko celo ni noben naš.Nismo več v socializmu.Tega “ne ve” niti Kučan,niti “ne ve”,da ni več predsednik.Občasno se vmešuje v vse,v vsako “pasjo procesijo”.Nimamo več družbenih glasil.Očitno nam še vedno to ni jasno.
    Moj zapis ima samo en cilj, spremeniti miselnost o medijih.Mediji naj bodo takšni,kot jih želijo lastniki in tisti,ki jih berejo.Če ne bodo po volji gledalcev, bralcev,pač medij ne bo imel gledalcev,bralcev.Po vsej verjetnosti bo, po tem, propadel.Naravno! Pri nas pa se raje ukvarjamo z nenaravnimi stvarmi.V vse se vmešujemo.O tistih medijih,ki so naši,recimo RTV SLO,pa moramo biti tiho ali pa se nas na različne načine ignorira.To je problem.
    In v tako “zaokroženi situaciji” seveda,zadnji čas,prihajajo do izraza zagovorniki socialističnih medijev in zagovorniki omejitve svobode govora (pravic in temeljnih svoboščin) pod krinko “sovražni govor”.”Sovražni govor” je izmišljen pojem.Kaj je sovražni govor ? Nihče ga ne more in ne zna definirati ! Drugo so pa žalitve v govoru.Kdor se čuti razžaljen ima vse možnosti za tožbo in tudi vsa sredstva kot je to zapisano v Zakonu.
    Poenostavim: hočemo nadzor,kontrolo in oblast nad vsemi ljudmi,ki se z nami strinjajo in posebno nad tistimi,ki se z nami ne strinjajo.Mi smo oblast in merilo za vse.To je poanta vseh teh “naporov”.Kdo so “TI” ? Pri nas so to levičarji, vseh vrst in podob.Tudi tisti,ki govorijo,da so v sredini.Teh ni,dokler bodo obstajali dediči komunistov,zveze borcev in podobni-istih ne bo sredine,ker je ne more biti.Prosto kot “pasulj”!

  14. Štor for president!

    Vse karkoli napišeš ima rep in glavo in čvrsto jedro.
    Vsak, še tako zakrknjen model bi lahko “videl in slišal”,če bi le HOTEL.
    Nekateri morda tudi ne zmorejo,ker so jim prirezali možganovino,nekako so kastrirani ,da najbrž res organsko “ne gre”.

    Imamo tudi tu nekatere komentatorje, ki dokazujejo prav to,…vendar,kaj veš,podzavestno se jim tudi tvoje besede morda vtisnejo nekam.Morda?

Komentiraj