Kaj smo spoznali in se naučili ob velikem požaru na Krasu

Rok Frelih

Foto: Twitter, @Istrianer


Največji požar v zgodovini Slovenije je pogašen. Sicer nevarnost za ponovitev takšne katastrofe še vedno ostaja (nedavno je spet zagorelo na Velikem Ovčnjaku, nemirno je tudi na italijanski strani meje), a naj nam bo dano upati, da je najhujše mimo.

O dogajanju v času požara je bilo prelitega veliko črnila in javnost je prejemala obilico podatkov, zato se tokrat namesto kvantificiranja raje posvetimo kvalitativnemu kontekstu nedavnega armagedona.

Mogoče se bo komu zdelo klišejsko, a za vpletene je to dejstvo več kot resnično: Slovenci smo znova pokazali, da v najtežjih trenutkih stopimo skupaj. Vsi: gasilci, civilna zaščita, vojska, policija, prostovoljci, domačini in še kdo; tudi politiko smo videli. Tukaj mislim predvsem na obrambnega ministra Šarca, ki je bil na kriznem območju po dostopnih informacijah prisoten vse dni požara, in tudi na predsednika vlade Goloba.

Preden kdo začne očitati, kako na Domovini "nekoga hvalimo", zato smo "proti nekomu drugemu", naj povem, da gre za potezo, ki je za politike na teh položajih moralno zavezujoča, zato je korektno, da sta bila tam. Hudo narobe pa bi bilo, če ju ne bi bilo. A kakorkoli že, naravna katastrofa ne sme biti predmet politizacije.

Če začnemo pri gasilcih: situacijo so v precejšnji meri reševali prostovoljni gasilci iz ogrožene regije, pa tudi iz notranjosti države. Pokazala se je visoka raven profesionalnosti, ki je posledica dobre tehnike in usposobljenosti za najtežje naloge. Slovenci na tem področju nedvomno držimo evropski korak, naredili pa smo tudi velikanski odmik od gasilskih standardov, ki jih goji večina republik naše skupne države. Gasilci vedo povedati, da smo bolj Avstrija kot kaj drugega. Če ne bi bili ...

To pa seveda stane. Golob je sicer napovedal finančno nadomestilo za udeležene gasilce, a gre zgolj za enkraten ukrep. Ob vse pogostejših intervencijah večjega obsega bi bilo treba uvesti zakonsko podlago za določen mehanizem, ki bi urejal status (plačila, ugodnosti ...) takšnih "polprofesionalnih" gasilcev. Z namenom boljše koordinacije, stalnejših, jasnejše razdelanih struktur ter jasne delitve pristojnosti so se znotraj stroke pred časom tudi pojavljala razmišljanja, da bi bilo smotrno iz Urada za zaščito in reševanje narediti samostojno vladno agencijo po vzoru Sove.
Z namenom boljše koordinacije, stalnejših, jasnejše razdelanih struktur ter jasne delitve pristojnosti so se znotraj stroke pred časom tudi pojavljala razmišljanja, da bi bilo smotrno iz Urada za zaščito in reševanje narediti samostojno vladno agencijo po vzoru Sove.

Pohvaliti velja tudi potezo nemalokrat obrekovanega podjetnika Iva Boscarola. Ta je obljubil, da bo vladi za nagrade gasilcem prispeval toliko denarja, kot ga bo namenila vlada sama. Gasilcem je torej podvojil znesek, ki ga bodo prejeli. Hvalevreden izraz ljudske solidarnosti s strani "grdega kapitalista", ki bo gotovo še nekaj časa buril duhove ter marsikomu zavezal usta.

Ko smo že pri solidarnosti: pomoč iz tujine se je tokrat izkazala kot najverjetneje odločilna. Slovenija je aktivirala evropski mehanizem RescEU, preko katerega je najprej priletel kanader iz Hrvaške, takšno pomoč smo dobili tudi iz Italije. Od tujcev so prišli še Romuni, Madžari, Srbi, Avstrijci in Slovaki. Naučili mo se, da brez solidarnostnih in skupnih evropskih mehanizmov tako rekoč nobena država takšnih katastrof ne more obvladovati sama. Slovenija ima tako kljub najboljši gasilski "pehoti" nemalokrat težave s podporo iz zraka. Da, tako je kot pri vojskovanju, in vsaka država ima kakšno šibko točko, ki jo s solidarnostjo lahko presežemo.

Kljub temu bo nujno kupiti lastno namensko gasilsko letalo. Ali bolje, več teh. V zadnjih dneh se je precej govorilo o nakupu kanaderja, a naj bi bili ti tako rekoč nedobavljivi, zato nekateri predlagajo nakup več manjših AirTractorjev. Upajmo na čimprejšnjo dobavo.

Čeprav je tudi Policija dala ogromen prispevek (gašenje, nadzor iz zraka, termokamere itd.), pa se posvetimo medijsko kar nekako zapostavljeni vlogi SV. Ta je po lastnih navedbah dnevno povprečno angažirala 230 ljudi, od zdravstvene enote, letalnikov, vozil, cistern, v pripravljenosti je bila tudi četa minus ... Vojska je zagotavljala hrano, prenočišča, zdravstveno oskrbo ... Tudi vojska je pomagala ljudem.
Nauk zgodbe je, da vojsko rabimo že za normalizacijo civilnega življenja v mirnodobnem času, kaj šele v morebitnem obdobju spopadov.

Dejansko gre za edino dovolj veliko organizacijo v državi, ki je sposobna nuditi tehnično, logistično in tudi kadrovsko podporo v operacijah takšnega obsega. Omenimo, da je vojska skupaj z gasilci eden od nosilcev dostave vode v slovensko Istro. Nauk zgodbe je, da vojsko rabimo že za normalizacijo civilnega življenja v mirnodobnem času, kaj šele v morebitnem obdobju spopadov.

In ne, ne pridejo v poštev ideje v smislu "imejmo civilno zaščito namesto vojske in sadimo rožice". Organizaciji imata vsaka svoj namen, ob tem da vojska lahko očitneje služi tudi spektru nalog, ki vključuje oboroženi boj. No, to v resnici je primarna naloga vojske.

Tokrat smo se branili pred ognjem in, kot kaže, zmagali. Upamo lahko, da nam je požar vsaj malo odprl oči in se bomo zavedeli pomena vseh sodelujočih struktur. Kako pomembno je, da so opremljene in usposobljene. Kako pomembno je, da vanje investiramo in jih ne obremenjujemo s politizacijo. In predvsem, kako pomembno je, da smo ljudje med seboj solidarni, ne le v času velikih katastrof.

 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike