Umik knjig o indijanskem poglavarju Vinetouju, ker naj bi bile rasistične in stereotipne, v Nemčiji sprožil ogorčenje

vir: pixabay.com
POSLUŠAJ ČLANEK
Ljubitelji knjig o indijanskem poglavarju Vinetouju širom Nemčije so ogorčeni nad odločitvijo nemške založbe otroških in mladinskih del Ravensburger Verlag, ki je odpovedala tisk dveh knjig o indijanskem poglavarju Vinetouju, ju umaknila iz prodaje in sporočila, da bodo razmislili tudi o nadaljnjem tisku drugih, lastnik pa se je opravičil prizadetim zaradi vsebine knjig. Tudi nemška televizija ARD je prenehala predvajati filme s priljubljenim junakom.

Tako naj bi se odločili zaradi obtožb o rasizmu ter klišejih in romantičnih predstavah o Indijancih v sicer domišljijskih knjigah izjemno priljubljenega nemškega pisatelja iz 19. stoletja Karla Maya, čigar knjige so že desetletja prodajne uspešnice (po vsem svetu je bilo prodanih preko 200 milijonov izvodov), Vinetoujeve dogodivščine pa so bile upodobljene tudi v filmih in serijah.

A sedaj naj bi nekatere ljudi vsebina filmov in knjig prizadela. Kot kaže, bodo plameni ognja kulturne vojne, v kateri se literatura preteklih desetletij in stoletij presoja skozi današnje vatle, na grmadi uničili junaka otroštva številnih generacij Nemcev in drugih Evropejcev, ugotavljamo v komentarju uredništva. Nenazadnje so bile Mayeve knjige priljubljene tudi pri nas … A Nemci priljubljenega junaka ne nameravajo pokopati tako hitro.

Nemci zgroženi nad cenzuro Vinetouja


Vinetoujeve knjige in filme (ki jih nemška televizija še vedno vrti) je še danes mogoče najti v številnih nemških gospodinjstvih, kjer so generacije otrok odraščale ob plemenitem in junaškem Apaču, izmišljenem poglavarju ameriških domorodcev Vinetouju in njegovem »krvnem bratu« Old Shatterhandu, nemškemu priseljenskemu geodetu. Dela so navdih tudi za več festivalov ter tematskih in zabaviščnih parkov, ki jih obišče množica ljudi.

A po novem na knjige in serijo filmov letijo kritike, da gre za izmišljotino, ki ignorira najbolj grde resnice o genocidu belih naseljencev nad staroselci in obnavlja stereotip o "plemenitem divjaku". Kritiki avtorju očitajo tudi, da je bil belec, ki je pisal o kulturi, o kateri iz prve roke ni vedel ničesar. Ameriko je namreč obiskal le enkrat, pa še takrat Divjega zahoda ni videl, saj je letel le do New Yorka. V vseh filmih pa v vlogi domorodcev nastopajo belci.

Prav domišljijska dela zaslužna za zanimanje in raziskovanje zgodovine ameriških domorodcev?


Preklic ponatisa in umik knjig je v Nemčiji sprožil veliko ogorčenje na družbenih medijih in širše. Tabloid Bild je potezo založbe označil za "prebujeno histerijo", ki "junaka našega otroštva sežiga na grmadi", pri Deutsche Welle pa so med drugim zapisali, da je "gledati Karla Maya in Vinetouja in pričakovati pristno sliko domorodne izkušnje, kot bi brali Janka in Metko za nasvete o vzgoji otrok".

A kot opozarja Deutsche Welle, "označevanje Maya in njegove namišljene Amerike kot rasistične in imperialistične ignorira, kako radikalen je bil za svoj čas Vinetou". Avtor je namreč "obrnil tradicionalno upodobitev 'divjih Indijancev' in 'civiliziranih kavbojev', tako da je kot junake prikazal staroselske Američane (vsaj Vinetouja in njegove prijatelje) in bele naseljence predvsem kot zlobneže". Prav dela o Vinetouju po pisanju časnika v veliki meri ameriške domorodce prikazujejo kot univerzalne, prav dela Karla Maya pa naj bi spodbudila zanimanje za domorodno kulturo in navdihnila generacije nemških akademikov, da odkrijejo resnico za domišljijskimi zgodbami.

Po množičnem odporu Nemcev na družbenih omrežjih v podporo Vinetouju tudi več založnikov in televizij


Kritikam se je uprl tudi vodja založbe Karla Maya Bernhard Schmid, ki je za Bild dejal, da so dela Karla Maya kulturna dobrina nemško govorečega območja ter da Nemci nimajo pravice Indijancem predpisovati, zakaj naj se počutijo diskriminirane.

Prepovedi se je uprlo tudi še več drugih založnikov. Vodja založbe Bildschriftenverlag Eckhard Friedrich je za Bild dejal: "To protigibanje je absurdno, saj so ravno romani Karla Maya pripeljali do tega, da se v Nemčiji intenzivno ukvarjajo s kulturo staroselcev (Indijancev)."

Tudi več nemških televizij – tako Kabel Eins kot tudi RTL in ZDF – bo filme o Vinetouju (zaenkrat) predvajalo še naprej.

KOMENTAR: Uredništvo
Se bomo cenzuri sposobni upreti pri nas?
Kulturna vojna se iz ZDA, kjer so prepovedi in izključitve del iz šolskih knjižnic in ponatisa že kar nekaj časa redno prisotne, vse bolj širi tudi na staro celino. O nekaj takšnih primerih smo na Domovini že poročali. Sedaj se bo treba z njimi soočiti tudi pri nas. Levičarska gibanja, ki se zavzemajo za "kulturno občutljiv" in "vključujoč" jezik, namreč tudi številne znane pravljice, romane in filme, s katerimi so odraščale generacije, danes označujejo za rasistične, seksistične in tako ali drugače sporne ter potrebne cenzure. Na udaru so poleg del, v katerih nastopajo temnopolti, tudi denimo Pika Nogavička, pa pravljice bratov Grimm, številnim delom "manjka spolno občutljiva raba jezika" … Posledično jih skrajna gibanja želijo napisati na novo ali pa umakniti. Da se kulturna dediščina, napisana v drugem času in okolju, presoja skozi vatle politične korektnosti, je močno sporno ne le z vidika izgube literarne dediščine Evrope, ampak tudi z vidika sodobnega ustvarjanja. Danes bo pod vplivom pritiskov nekaj vplivnih interesnih skupin težko že najti avtorja, ki bi se lotil pisanja o kavbojih in indijancih ali Čuriju-Muriju. Da bi bila avtorjeva kariera varna, se bo verjetno raje kot za pravljico o zatiranju staroselcev odločil za varnejšo tematiko … Pa smo še pri samocenzuri, ki vse bolj vdira tudi k nam. Bomo premogli vsaj delček upora, ki so ga vsaj tokrat pokazali v Nemčiji, ali bodo potiho umaknjena tudi dela avtorjev pri nas?
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike