Ukrajina v EU? Ne bo šlo kar tako, zlahka in na hitro

Photo by PRESIDENT OF UKRAINE OFFICE\ apaimages, Profimedia.si


Minuli teden se je ukrajinska vlada sestala s predstavniki Sveta Evropske unije in Evropske komisije, najprej v Bruslju, nato pa še v Kijevu, kjer sta Evropska unija in Ukrajina opravili že 24. redni sestanek na vrhu. Vrh je imel simboličen pomen, saj je šlo za prvi vrh po začetku ruske agresije in prvi po tem, ko je Ukrajina prejela status države kandidatke za članstvo v EU.

Glavno sporočilo evropskih in ukrajinskih uradnih predstavnikov je ostalo nespremenjeno: Evropa stoji za Ukrajino in Ukrajina pripada evropski družini. Kljub nedavnim napetim pogovorom o dobavi nemških oziroma evropskih tankov Leopard za ukrajinske oborožene sile evropska podpora Ukrajini ostaja ambiciozna in predvsem konkretna, saj je vrh zagotovil Ukrajini dodatno evropsko finančno in vojaško pomoč.

A za lepimi nasmehi evropskih voditeljev in komisarjev se skriva bolj strateška dilema: V ozadju vrha so skriti dvomi evropskih voditeljev in diplomatov o hitrosti pogajanj in o realnem času članstva Ukrajine v EU.

Tako ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski kot premier Denis Šmigal zagovarjata hiter in ambiciozen proces vstopanja Ukrajine v evropski blok, ki bi se po njunem mnenju lahko končal že v naslednjih dveh letih. Zato Zelenski zagovarja začetek uradnih pogajanj že poleti letos. A čeprav se lahko ukrajinski predsednik zanaša na podporo vzhodnih članic EU, se tudi slednje izogibajo razpravi o uradni časovnici vstopa Ukrajine v EU. Podobno razmišlja tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je poudarila, da bodo ukrajinska pogajanja na začetku bolj usmerjena k izpolnitvi specifičnih političnih pogojev kot pa pripravi časovnice pogajanj.

Sedem pogojev za začetek pogajanj


Ob lanski pridobitvi kandidatskega statusa je EU predstavila sedem osnovnih pogojev za začetek uradnih pogajanj Ukrajine za članstvo v EU. Med njimi najdemo potrebno reformo ukrajinskega ustavnega sodišča, harmonizacijo ukrajinske medijske zakonodaje v razmerju z evropsko, zaščito (narodnih) manjšin, radikalen boj proti korupciji in nenazadnje odstranitev vpliva oligarhov nad ukrajinsko družbo.

Zaradi evropskih signalov o koncu upov za privilegiran vstop v EU je ukrajinska vlada začela pospešen proces sprejemanja omenjenih reform, kar se je videlo tudi v nedavni množični operaciji proti korupciji, v okviru katere so aretirali več visokih uradnikov.

Delo avtorja


 

Sprejetje reform v vojnih časih je ob vrhu Evropska komisija pohvalila, a kot poročajo mediji, bo večji del nove zakonodaje treba še naprej spremeniti in predvsem implementirati. Istočasno je del domačih ukrajinskih in tujih medijev opozoril, da se ob hitrosti sprejemanja reform izgublja kvaliteta, kar bo posledično upočasnilo kasnejša pogajanja. Za Ukrajino bo pomembna neuradna ocena do sedaj sprejetih reform, ki jo bo predstavila Evropska komisija spomladi letos.

Kratkoročni izzivi skrivajo dolgoročne


Tudi če Ukrajina uspešno uradno preide v začetno fazo pogajanj, pa njena pot do članstva v EU ne bo lahka. Poleg začetnih pogojev bi morala Ukrajina nato sprejeti celotno obstoječo evropsko zakonodajo. T. i. acquis communautaire kot ga poznamo v evropskem žargonu, bo težko učinkovito izvajati v državi, ki je v vojnem stanju. Status narodnih manjšin ostaja tudi problematičen, ne samo zaradi madžarske skupnosti na zahodu države, ampak tudi zaradi vprašanja rusko govorečih Ukrajincev, ki bi jih težko označili kot manjšino. Ob teh faktorjih je treba tudi omeniti, da ni vse v rokah Ukrajine, saj del evropskega vodstva skrbi odziv drugih držav kandidatk zaradi hitrega napredka vstopanja Ukrajine.

V najboljšem scenariju bi bili lahko tudi ti izzivi za Ukrajino premagljivi, vendar ostajajo aktualne nekatere druge dileme, ki se postavljajo EU zaradi Ukrajine. Prva dilema je seveda nadaljevanje vojne, ki vsaj v bližnji prihodnosti ne bo dopustila članstva Ukrajine v EU. Poleg tega je vojna popolnoma porušila ukrajinsko gospodarstvo, zaradi česar bi postala najbolj revna članica unije.

Posledično bi moral biti zaradi tega velik del kohezijskih finančnih sredstev namenjen Ukrajini. Nenazadnje pa ostaja tudi odprta dilema fizične velikosti Ukrajine, ki bi ob vstopu v EU postala največja in najbolj naseljena članica, kar bi imelo velike posledice na notranja razmerja v evropski politiki. Lansko leto je vse te skrbi povzel francoski predsednik Emmanuel Macron v svoji izjavi, da bo Ukrajina na svoje članstvo v EU morala čakati še nekaj desetletij.
Morda se nam zdi celotna ukrajinska situacija depresivna ali pa groteskna, a mnogi pozabljajo, da se trenutna pozicija Ukrajine v predpristopnem procesu za članstvo v EU Ukrajini že obrestuje.

Status države kandidatke se Ukrajini že obrestuje


Morda se nam zdi celotna ukrajinska situacija depresivna ali pa groteskna, a mnogi pozabljajo, da se trenutna pozicija Ukrajine v predpristopnem procesu za članstvo v EU Ukrajini že obrestuje. Kot kandidatka se že sedaj hitro integrira v skupni evropski prostor. V določeni meri ima že dostop do evropskih kohezijskih sredstev, saj EU prispeva že del finančnih sredstev za države kandidatke. Poleg tega je evropski enotni trg že od lani brez carinskih dajatev odprt za ukrajinske izdelke. Takšni delni dostopi do EU so že sedaj ključni za preživetje ukrajinskega gospodarstva in demokracije.

Hkrati pa EU nadaljuje s pošiljanjem izrednih sredstev za pomoč Ukrajini. Zato smo na vrhu lahko slišali, da EU načrtuje usposabljanje dodatnih 30.000 ukrajinskih vojakov na ozemlju EU, poleg tega pa EU še naprej odpira dodatne finančne inštrumente za pomoč ukrajinskemu gospodarstvu in ukrajinskim oboroženim silam.

Poleg tega je EU že odobrila sedmi obrok v višini 500 milijonov evrov za pomoč ukrajinski vojski, kar bo povišalo dosedanjo evropsko finančno pomoč za ukrajinsko vojsko na 3,6 milijard evrov.

Zato ne glede na hitrost ukrajinskega vstopa v EU, se Ukrajini že in se ji še bo obrestovala evropska pomoč ter se hkrati krepila njena evropska perspektiva.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki