Ukrajina se spopada še na eni fronti: korupcijski. Je menjava obrambnega ministra dovolj močan signal?

»Odločil sem se za zamenjavo ministra za obrambo. Oleksij Reznikov je na položaju že več kot 550 dni vojne. Menim, da ministrstvo potrebuje nove pristope in drugačen format interakcije z vojsko in družbo kot celoto,« je nedavno naznanil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Če bi na prvi pogled kdo sodil, da je do menjave prišlo zaradi počasnega napredovanja protiofenzive, bi se zmotil. Bolje obveščenim je jasno, da razlogi tičijo popolnoma drugje, kar kaže tudi to, koga je Zelenski izbral za naslednika Reznikova.

Rustem Umjerov, 41-letni Tatar, ki se je rodil v Uzbekistanu, potem ko so Sovjeti njegove prednike pregnali s Krima, je diplomirani menedžer in dosedanji upravitelj ukrajinskega sklada državnega premoženja. O vojski in o vojaštvu torej ne ve kaj dosti. Kar pa ne pomeni, da ne bo dober minister. Naloga ministra namreč ni, da se ukvarja s stroko, ki jo njegov resor pokriva, pač pa da vzpostavi pogoje, v katerih lahko njegov resor prosperira. In Umjerov je znan kot borec proti korupciji, ki ta čas pretresa ukrajinsko ministrstvo za obrambo. Reznikov ni bil razrešen zaradi napačne interakcije z vojsko, pač pa s celotno družbo.

Čeprav ni dokazano, da bi sam izpeljal kakšen sporen posel ali ga celo podpisal, se korupciji ni znal učinkovito zoperstaviti. Njegove ostre besede niso bile dovolj in pod njegovim ministrovanjem se je sklepalo posle, kot je tisti o precenjeni dobavi hrane vojski za dobrih 320 milijonov evrov, ali pa oni o dobavi agregatov za okoli 40 milijonov evrov. Ukrajince pa je najbolj prizadelo, da so nekateri bogati podkupovali naborne uradnike, da niso bili vpoklicani v vojsko (da ne bo pomote, nekateri bogati so v boj odhajali prostovoljno in z lastnimi sredstvi). Prav tako je med drugimi pred časom izbruhnila afera z dobavo zimskih vojaških oblačil iz Turčije, ki so bila v resnici letna, ministrstvo pa jih je bogato preplačalo.

Pred kakim mesecem je bilo v kazenskem postopku 112 nabornih uradnikov, med njimi vodja nabornega centra v Odesi, ki je imel v Španiji v lasti nepremičnine v vrednosti več milijonov evrov. Nedavno so prijeli tudi oligarha Ihorja Kolomojskega, sicer solastnika banke PrivatBank ter lastnika nogometnega kluba FC Dnipro, ki naj bi v letih od 2013 do 2020 po podatkih ukrajinske obveščevalne službe opral okoli 13 milijonov evrov. Medijem nič ni ostalo skrito in na dan so prišla dejstva, ki krhajo moralo in razdvajajo narod v trenutku, ko je enotnost najbolj potrebna. Ob tem velja podati par pojasnil in morda potegniti kako vzporednico s Slovenci, ki slovimo po razdeljenosti in enotnosti hkrati.

Na točki, kjer smo torej Slovenci najgloblje razdeljeni, so Ukrajinci (verjetno) najbolj enotni: uredili so namreč temeljni odnos do preteklosti. To velja tako za narod kot tudi (vsaj v tem trenutku) za politiko.

Kaj bi se od Ukrajincev lahko naučili Slovenci

Odnos politike do korupcije

Nadaljujmo pa z okoljem, kjer se korupcija v precejšnji meri odvija. Prišli smo na polje moči, v politiko. Ukrajinski parlament je razrešitev Reznikova sprejel brez kakšnih hudih nasprotovanj in tudi sicer v vrstah Verhovne rade od začetka vojne ni zaznati kakih večjih bojev. Proruski dejavniki so v tem času odsotni, kar znatno zmanjšuje konfliktnost v političnem prostoru, po drugi strani pa vojne razmere povečujejo kohezivnost med ukrajinskimi. Tudi če je kak politik povezan z obtoženimi korupcije, si v javnosti ne drzne stopiti na njihovo stran. To bi najverjetneje pomenilo njegov konec.

Situacijo bi z vidika solidarnosti (ali bolje rečeno ne-nagajanja) mogoče lahko primerjali s časom naše osamosvojitvene vojne in zgodnjega vladanja DEMOS-a. V preteklosti pa je Ukrajina imela precej burno dogajanje na stiku politike in korupcije, ki pa je bilo odvisno predvsem od zunanjih faktorjev, ki so zagotavljali finančna sredstva za vzpon na oblast ter kasneje za investicije, moč, ki so jo imeli vsakokratni vladajoči, pa jih je mnogokrat premamila v skušnjavo nezakonitega delovanja.

Ukrajinska realnost je bila do sedaj taka, da si šel v zapor, ko so prišli na oblast tvoji nasprotniki, pri virih kapitala pa sta se skladno s tem menjavali v grobem dve eliti oligarhov.

Na kratko, če so državo vodili proruski, so bili na vrsti ruski posli, če pa prozahodni, so delali kaj drugega. Vsi se spomnimo svetlolase predsednice vlade Julije Timošenko, ki je pristala v zaporu bojda zaradi nezakonitega milijardnega posla. No, rekorder pa je bil Putinov zaveznik, predsednik Janukovič, ki si je dobesedno prilastil kar 50 milijard dolarjev. Ukrajinska realnost je bila do sedaj taka, da si šel v zapor, ko so prišli na oblast tvoji nasprotniki, pri virih kapitala pa sta se skladno s tem menjavali v grobem dve eliti oligarhov.

Naj sklenem, da vsa korupcija niti malo ne omadežuje iskrenega in pravičnega boja Ukrajincev za svobodo in prihodnost, kakršno si sami želijo. Negativni faktorji so prisotni v vsakem okolju in prav se je z njimi najostreje soočiti. Verjamem, da si Zelenski želi Ukrajino očistiti divje postsocialistične korupcije in politika mu je v danih razmerah prisiljena slediti. Zdi se, da želi demokracijo in vladavino prava po zahodnem vzoru. A zavoljo intelektualne poštenosti naj zapišem, da tudi za Zahodu korupcija obstaja. O tem bi najbrž kaj vedeli povedati Jean-Claude Juncker, Hillary Clinton ter tudi Joe in Hunter Biden. A to je že druga tema.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

Možina, Makarovič
Enaki vatli za vse
11. 6. 2024 ob 13:08