Turki bodo kljub velikemu nasprotovanju pravoslavnih Cerkva slavno Hagijo Sofijo spremenili v mošejo

Turško sodišče včeraj razsodilo, da bo istanbulska Hagija Sofija, ki je eden izmed ikoničnih spomenikov tako za krščanstvo kot tudi za islam, spremenjena v mošejo. S tem je razveljavilo odločbo iz leta 1934, s katero so stavbo preoblikovali v muzej. Turško sodišče je presodilo, da je bila tedanja preureditev nezakonita. Odločitev je požela veliko nasprotovanja.

Simbol enotnosti za pripadnike vseh veroizpovedi

Hagija Sofija, Cerkev svete Božje modrosti, turško Ayasofya, je bila zgrajena pred 1500 leti pod bizantinskim cesarjem Justinijanom. Bila je največja cerkev vzhodnorimskega imperija in več stoletij največja katedrala na svetu. Po izgradnji je bila skoraj 700 let bizantinska krščanska katedrala, nato kratek čas katoliška stolnica in zatem dve stoletji grška pravoslavna stolnica, od leta 1453 do leta 1934 pa je bila po tem, ko je Osmansko cesarstvo zasedlo Carigrad, osmanska mošeja. Leta 1985 je bila uvrščena na seznam Unescove svetovne dediščine.

Kot muzej je bila prvič odprta leta 1935, leto po tem, ko je odločitev turškega sveta ministrov odobril ustanovitelj moderne Turčije Mustafa Kemal Ataturk. Od takrat je služila kot simbol sekularizacije, pa tudi enotnosti, odprta je bila za pripadnike vseh ver.

Pravoslavni patriarhi ogorčeni

Včerajšnja odločitev, za katero si je prizadeval tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je tako sprožila burne odzive predvsem med pravoslavnimi verskimi voditelji, ki so spremembi nasprotovali. Orthodox Times news agency poroča o odzivu ruskega ortodoksnega patriarhata, ki je ob odločitvi izrazil obžalovanje in zaskrbljenost. "Žal ta odločitev ni namenjena ublažitvi obstoječih sporov, ampak nasprotno, lahko privede do še večjih delitev," so navedli patriarhi, ki so že pred odločitvijo dejali, da bo imela morebitna sprememba muzejskega statusa tudi politične posledice, predvsem za odnose med Turčijo in Rusijo.

Ruski patriarh Kirill je dejal, da Ruska pravoslavna cerkev z grenkobo in ogorčenjem odgovarja tako na pretekle kot sedanje poskuse, da bi "degradirali ali teptali tisočletno duhovno dediščino Konstantinopelske cerkve," je poročal portal Crux.

Do sedaj svetišče v katerem sta se združevala vzhod in zahod

"Grožnja Hagiji Sofiji je grožnja celotni krščanski civilizaciji in s tem tudi naši duhovnosti in zgodovini," je dejal in dodal, da je bila Hagija Sofija do danes veliko krščansko svetišče za vsakega ruskega pravoslavnega vernika.

Ruski patriarhi zagovarjajo stališče, da je dolžnost vsake civilizirane države, da ohranja ravnovesje in pomaga ljudi združevati, ne deliti ter krepi medverski dialog in slogo.

Patriarh Bartolomej, duhovni vodja približno 300 milijonov pravoslavnih kristjanov, je 30. junija v homiliji dejal, da je nevtralnost Hagije Sofije ključna za medversko harmonijo v regiji. "Kot muzej lahko deluje kot kraj in simbol srečevanja, dialoga in mirnega sobivanja narodov in kultur, medsebojnega razumevanja in solidarnosti med krščanstvom in islamom, kar je še posebej potrebno," je dejal. Ocenil je, da je nespametno in škodljivo, da bo v 21. stoletju postala vir prepirov in nasprotovanj. Poudaril je, da gre za svetišče, v katerem se združujeta vzhod in zahod in dodal, da je žalosten in pretresen, da bo sedaj 1500 stara dediščina ločevala, je poročal Crux.

Dostopnost do pomembnejših spomenikov in verskih znamenitosti spodbuja mir in medsebojno spoštovanje, stališča ekskluzivnosti spodbujajo konflikt

"Neselektivna dostopnost do Hagije Sofije je obrodila sadove tam, kjer bi sicer lahko prihajalo do nadaljnjih sporov," je dejal Jeruzalemski patriarh Teofilos in Hagijo Sofijo označil za "simbol strpnosti" Opozoril je tudi na izkušnje iz Svete dežele, kjer dostopnost do pomembnejših spomenikov in verskih znamenitosti "spodbuja mir in medsebojno spoštovanje, medtem ko stališča ekskluzivnosti spodbujajo konflikt in ogorčenje." Vatikan odločitve ni komentiral, zato je več pravoslavnih publikacij, papežev »žalostni molk« kritiziralo.

Unesco je opozoril predvsem na pravne obveznosti, vezane na vpis na seznam svetovne dediščine. Poleg tega so opozorili, "da je učinkovito, vključujoče in pravično sodelovanje skupnosti in drugih zainteresiranih strani, ki jih zadeva lastništvo, nujen pogoj za ohranjanje dediščine in povečanje njene edinstvenosti in pomena. Ta zahteva služi varovanju in prenosu izjemne univerzalne vrednosti dediščine in je v skladu z duhom Konvencije o svetovni dediščini"