Trikotnik Rusija – Kitajska – Indija: zakaj imajo vse tri velesile interes za skupno povezovanje

Uredništvo
Ruski predsednik Vladimir Putin, indijski premier Narendra Modi in kitajski predsednik Ši Džinping (vir: Flickr)
Pred dnevi smo na Domovini pisali o tem, kako je v svetovnih medijih završalo, ko so v javnost pricurjale informacije, da se je Rusija za pomoč pri vojni v Ukrajini obrnila na Kitajsko, s katero imata številne skupne interese. O nevarnosti posreodvanja Kitajske v vojni danes na vrhu v Bruslju govorijo tudi voditelji EU.


A Kitajska ni edina, na katero v teh časih, ko je Rusija izolirana, stavi Putin. Na jugu svoje države ima namreč še eno sosedo, ki je po velikosti ogromna in ki ima z Rusijo že sedaj ogromno vzajemno trgovsko sodelovanje – Indijo.

Sodelovanje Indije in Rusije je v zadnjih letih vse močnejše, trgovina med obema državama pa praktično cveti. Za Rusijo je v času svetovne izolacije to še toliko bolj pomembno, Indija pa je na drugi strani zaslutila izjemno priložnost, ki ji jo ponuja vojna v Ukrajini. Zato ni čudno, da tudi Indija ni obsodila ruske invazije na Ukrajino ter je dejala, da je to problem, ki ga mora Nato rešiti skupaj z Rusijo.

Indija se je med glasovanjem varnostnega sveta ZN o resoluciji, ki obsoja ruski napad na Ukrajino, vzdržala glasovanja. Ta azijska država se je tako že petič vzdržala glasovanja, ko je bila na tapeti Rusija. Enako je ravnala leta 1956, ko je Sovjetska zveza izvedla invazijo na Madžarsko, leta 1968, ko je sovjetska vojska vkorakala v Češkoslovaško, leta 1979 po invaziji v Afganistan, pa tudi leta 2014, ko je Rusija zasedla Krim.

Zakaj je Indija na strani Rusije in zakaj ima zaradi vojne koristi


Ni čudno, da je Indija na strani Rusije, saj ima od nje tudi velike koristi in vse večjo trgovino. Kot je razvidno iz spodnjega grafa, je Indija v letu 2020 povečala uvoz iz Rusije za 1,5 milijarde dolarjev, medtem ko je Rusija povečala uvoz iz Indije za pol milijarde dolarjev. Za leto 2021 naj bi bile številke, ki še niso dokončno znane, še višje.


Veliki nakupi orožja in nafte, izvoz žita


Indija je največji kupec ruskega orožja, saj ta Indiji proda več kot 23 odstotkov izvoza. Od leta 2016 do leta 2020 je ta azijska država za rusko orožje plačala najmanj 6,6 milijarde dolarjev, kar je približno 49 odstotkov skupnega indijskega uvoza orožja. Rusija je hkrati edina država, ki je indijski mornarici dala na lizing jedrsko podmornico.

A seveda vojaško področje ni edino, kjer državi sodelujeta. Indija je od Rusije samo v zadnjem tednu kupila tri milijone sodčkov nafte. Tiskovni predstavnik indijskega zunanjega ministrstva Arindam Bagchi je na vprašanja svetovnih medijev dejal, da so ocenili vse tržne priložnosti, in opozoril, da Indija večino svojih potreb po nafti uvaža, zato se jim kupovanje od Rusije ne zdi nič čudnega.

Indijska vlada pa je v vojni v Ukrajini zaslutila izjemno priložnost. Za zapolnitev pričakovane luknje v dobavi žita po svetu je pripravila program širitve pridelave žita ter tako zagotovila zadostno količino žita za izvoz. S tem namenom naj bi v naslednjih dveh tednih zagotovili s strani oblasti odobrene laboratorije za testiranje kvalitete žita za izvoz, zagotovili dodatne vagone za transport po železnici ter pri pristaniščih dosegli dogovor, da ima žito prednost pri nalaganju tovora na ladje. Precej velika količina tega žita naj bi se tako znašla pri indijski partnerici Rusiji.

Mejni spor s Kitajsko, ki pa ima vse možnosti, da kmalu izgine


Indija je praktično že vse od njene neodvisnosti izpod angleške nadoblasti v vojni z Pakistanom in Kitajsko. Gre predvsem za mejno območje Ladak ali Kašmir, ki je precej strateško pomembno. Prav zaradi tega se je v zadnjih letih predvsem vojaško tako navezala na Rusijo.

Obe azijski gospodarski velesili s skupno več kot 2,8 milijarde prebivalcev ali tretjino celotnega svetovnega prebivalstva se po petnajstih krogih pogajanj še vedno nista dogovorili za mirovne pogoje na omenjenem mejnem območju. A imata na drugi strani tudi ogromno skupnega in izgleda, da bo prav ukrajinska vojna državi bolj povezala v skupni pakt z Rusijo. Na to kaže tudi kitajski poziv Indiji, da državi zopet stopita za pogajalsko mizo in rešita mejni spor.

Zdi se, da bodo ravno sankcije Zahoda, če bi obe državi materialno pomagali Rusiji, te tri države še bolj ekonomsko združile. Kitajska in Indija si v tem trenutku seveda ne želita sankcij, a sta na drugi strani tudi povsem proti sankcijam za Rusijo, saj sta od nje še kako odvisni.

Ekvivalent Swiftu, ki bi že v začetku povezal več kot tri milijarde ljudi


Vse tri države pa imajo še eno skupno točko interesa. To je alternativa sistemu Swift, ki bi državam omogočila trgovanje z državami, ki so pod sankcijami Zahoda. Čeprav Indija trenutno nima svojega domačega sistema za finančno sporočanje, namerava storitev, ki je trenutno v razvoju, povezati z ruskim SPFS (sistem za prenos finančnih sporočil, ruski ekvivalent Swifta), ki bi se lahko povezal s kitajskim CIPS (plačilnim sistemom kitajske, prav tako različica Swifta). Če bi se tak skupni sistem zgodil, bi pokrival večino delov sveta, kar bi lahko pritegnilo države, ki so bodisi ranljive za sankcije ZDA ali nezadovoljne zaradi prevlade ameriškega dolarja.

To bi pomenilo, da bi več kot tri milijarde ljudi začelo uporabljati sistem, ki je različica Swifta. Rusija pa bi s tem dokončno lahko rekla, da ji ni mar za zahodne sankcije.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Kako bo Evropa branila Grenlandijo?
  • 14. 01. 2026
Münchenska konferenca – priložnost za EU
  • 13. 02. 2026
Trumpova strategija do Kanade, EU in Nata (2. del)
  • 08. 06. 2026