Trgovinska menjava med Nemčijo in Slovenijo v pričakovanju gospodarskega ohlajanja. Kakšni so obeti za slovensko gospodarstvo?

Nemčija je naša najpomembnejša trgovinska partnerica, zato bi gospodarsko ohlajanje najmočnejše evrske države lahko negativno vplivalo na poslovanje slovenskega izvoznega gospodarstva. Še lani je bila nemško-slovenska blagovna menjava rekordna, Slovenija pa je ustvarila 626 milijonov evrov trgovinskega presežka.

V prvem polletju letošnjega leta beležita obe državi rast vrednosti izvoza in uvoza, a je to v veliki meri posledica inflacije. Junija je bil v Sloveniji po več mesecih izvoz ponovno višji od uvoza. UMAR ob tem opozarja na zniževanje izvoznih naročil.

Dagmar von Bohnstein, predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice, opozarja ob ohlajanju gospodarstva v EU tudi na prihajajoče težave pri zagonu novih naložb in na pretrgane dobavne verige, ki jih je treba nadomestiti z zanesljivejšimi.

O nemškem gospodarstvu, ki je v drugem četrtletju po prvih ocenah stagniralo, že kmalu pa bi se lahko znašlo v recesiji, smo na Domovini pisali pred dnevi. Težave Nemčije bodo vplivale tudi na stanje slovenskega gospodarstva, saj je Nemčija naša najpomembnejša trgovinska partnerica.

Ogroženo poslovanje izvoznega gospodarstva

Za komentar o zaostreni gospodarski situaciji v Evropi in posledicah za Slovenijo smo se obrnili na Slovensko-nemško gospodarsko zbornico (AHK Slovenija). Predsednica zbornice Dagmar von Bohnstein je za Domovino povedala, da je slovensko gospodarstvo močno internacionalizirano – izvoz in uvoz predstavljata več kot 80 odstotkov BDP-ja –, zato dogajanje na izvoznih trgih močno vpliva na poslovanje domačega izvoznega gospodarstva.

»Nemško-slovenska blagovna menjava je leta 2021 dosegla 13,2 milijarde evrov, kar je za dozdajšnje rezultate pomenilo ponoven vrhunec. Uvoz iz Nemčije je znašal 6,3 milijarde, izvoz v Nemčijo pa 6,9 milijarde evrov, Slovenija je s tem ustvarila trgovinski presežek v višini 626 milijonov evrov,« navaja predsednica zbornice visoke številke.

Te bi bile lahko ogrožene že v letošnjem, sploh pa v naslednjem letu, kar bi negativno vplivalo na slovenski BDP.

V prvem polletju se je izvoz povečal

Po podatkih Statističnega urada RS je Slovenija v prvih šestih mesecih letošnjega leta izvozila 32,1 odstotka več blaga kot v istem obdobju lani (25,5 milijarde evrov), uvozila pa 47 odstotkov več (27,7 milijarde evrov).

Ker veljamo za izvozno državo, je trgovinski primanjkljaj, ki znaša 2,2 milijarde evrov, nenavaden. Kot je za Finance povedal glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc, je razlog za poslabšanje trgovinske bilance velika rast domače porabe, naložb in oblikovanja zalog ter tudi hitrejše rasti uvoznih cen od izvoznih. Realni rasti uvoza in izvoza sta sicer precej nižji, saj pojasni večino rasti učinek inflacije.

Za razliko od prvih petih mesecev letošnjega leta se je junija razmerje med uvozom in izvozom ponovno nagnilo na stran izvoza: izvozili smo za 5,3 milijarde evrov blaga, uvozili pa pol milijarde manj.

Kot prikazuje spodnji graf, smo z našo najpomembnejšo trgovinsko partnerico Nemčijo beležili trgovinski presežek že v prvih mesecih letošnjega leta.

Vir: SURS, izvoznookno.si

Glede izvozne aktivnosti slovenskega gospodarstva je UMAR v julijskem poročilu zapisal, da je »aktivnost v pomladanskih mesecih naraščala, vendar pa velika negotovost v mednarodnem okolju, poleg naraščajočih stroškov in motenj v dobavnih verigah, v zadnjih mesecih vpliva na znižanje izvoznih naročil.«

V prvem polletju je tudi Nemčiji zabeležila rast vrednosti  izvoza in uvoza. Po podatkih statističnega urada Destatis je bil posebej močan mesec junij, v prvih šestih mesecih pa je bila vrednost izvoza blaga 13 odstotkov višja kot lani. Pred preveliko evforijo pri interpretaciji številk je posvaril glavni ekonomist banke VP Thomas Gitzel: »Dvigi cen lahko povečajo nominalni obseg izvoza, ne da bi dejansko izvozili več.«

Da situacija še zdaleč ni rožnata, kaže podatek o industrijskih naročilih v Nemčiji, ki so se junija skrčila že peti mesec zapored – tokrat za 0,4 odstotka.

Ogrožen je zagon novih naložb

Dagmar von Bohnstein opozarja ob gospodarskem ohlajanju tudi na prihajajoče investicijske težave: »Tudi za leto 2022 gospodarski kazalci nakazujejo na nastanek težav pri zagonu naložb. Negotovi gospodarski obeti tako doma kot tudi na pomembnih izvoznih trgih (Nemčija) zmanjšujejo pripravljenost podjetij za nove naložbene priložnosti.« 

Nemčija je z vidika tujih neposrednih naložb pomembna partnerica Slovenije. Po podatkih Banke Slovenije so nemške naložbe leta 2021 znašale slabo milijardo in pol, kar predstavlja 8,1 odstotka vseh tujih neposrednih naložb pri nas. S tem se Nemčija uvršča na peto mesto – za Avstrijo, Luksemburgom, Švico in Hrvaško.

Za devet ključnih surovin je treba vzpostaviti nove dobavne verige

Da se nad nemškim gospodarstvom zgrinjajo temni oblaki, je pokazala junijska raziskava Združenja nemških gospodarskih zbornic (DIHK), ki temelji na odgovorih več kot 25.000 nemških podjetij. Rezultati kažejo, da tretjina podjetij pričakuje poslabšanje poslovanja v naslednjih dvanajstih mesecih. Zaradi visokih cen energije pa nekatera nemška podjetja že zmanjšujejo ali pa celo zaustavljajo dele proizvodnje.

Pretrgane dobavne verige predstavljajo še vedno velik izziv, pravi predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice. Ob tem navaja raziskavo münchenskega inštituta za gospodarske raziskave Ifo, ki ugotavlja, da je za devet ključnih surovin – kobalt, bor, silicij, grafit, magnezij, litij, niobij, redke zemlje in titan – potrebno v najkrajšem možnem času vzpostaviti nove dobavne verige, ki bodo zanesljivejše v kriznih situacijah, kot so geopolitične napetosti ali pandemija.

Nemčija in EU sta namreč od teh surovin odvisni pri proizvodnji številnih ključnih tehnologij (elektromotorji, vetrne turbine, robotika …), dobavlja pa jih le peščica držav, med katerimi prevladuje Kitajska.