Rast nemškega gospodarstva se je v drugem četrtletju letošnjega leta ustavila, stagnaciji pa bi že kmalu lahko sledila recesija. V Nemčiji vlada mračno podjetniško in potrošniško razpoloženje, zato po mnenju nekaterih stagnacija niti ni tako slaba novica.
Za eno najrazvitejših držav sveta se zdi skoraj nepredstavljivo, da skoraj polovica gospodinjstev – kolikor se jih ogreva s plinom – trepeta pred prihajajočo zimo. Energetska zapuščina bivše kanclerke Angela Merkel je zato vse bolj na udaru.
Trg delovne sile v EU (še) ne kaže znakov prihajajočega gospodarskega ohlajanja. Po svežih podatkih Eurostata je bila junija brezposelnost zopet rekordno nizka. Na nizko brezposelnost se sklicuje tudi Bidnova administracija pri zanikanju tega, da se je ameriško gospodarstvo znašlo v recesiji.
Medtem ko inflacija v evroobmočju ne jenja, ampak se, nasprotno, stopnjuje – julijska je z 8.9 odstotka dosegla nov rekord –, so tudi gospodarske napovedi vse slabše. Glavni IMF-ov ekonomist Pierre-Olivier Gourinchas je dejal, da bi se svet kmalu lahko znašel na robu svetovne recesije – le dve leti po zadnji.
Stagnacija Nemčije
Zaradi prevelike odvisnosti od ruskega plina je še posebej na udaru najmočnejše evropsko gospodarstvo – Nemčija. Po zadnjih podatkih Eurostata se je v drugem četrtletju rast nemškega gospodarstva ustavila, saj znaša glede na prvo četrtletje natanko 0,0 odstotka. (Celotno evroobmočje jo je odneslo za pol odstotne točke bolje od pričakovanj – BDP se je povečal za 0,7 odstotka.)
Stagnaciji nemškega gospodarstva bi lahko že kaj kmalu sledila tudi recesija. Večina napovedi gre v smer, da se bo zelo verjetno – če ne že letos – nemški BDP skrčil prihodnje leto. Če se dotok ruskega plina ne bo povsem ustavil, bi bil padec gospodarske aktivnosti lahko relativno blag, okoli enega odstotka.
Mračno podjetniško in potrošniško razpoloženje
Nekateri analitiki so prepričani, da je glede na mračno gospodarsko razpoloženje, ki vlada trenutno v Nemčiji, stagnacija še dobra novica. Podjetniška klima, ki jo meri Inštitut za ekonomske raziskave Ifo, je namreč padla na najnižjo raven po juniju 2020.
Podjetniki pričakujejo, da bo poslovanje v prihodnjih mesecih precej težje, najbolj pa jih skrbijo visoke cene energije in grožnja pomanjkanja plina. 16 odstotkov podjetij iz industrijskih panog razmišlja o zmanjšanju proizvodnje ali opustitvi določenih dejavnosti.
Dodaten indic, da je Nemčija na robu recesije, je tudi padec indeksa GfK, ki meri potrošniško razpoloženje. Nemški potrošniki so nad gospodarsko situacijo iz meseca v mesec bolj zaskrbljeni (spodnji graf).
Da potrošniki že prilagajajo svoje vedenje, kažejo sveže številke o trgovini na drobno, ki se je junija glede na leto prej skrčila za 8,8 odstotkov, kar je največ od leta 1994, odkar beležijo ta kazalnik.
Hišica iz kart
Zgrešena energetska politika, ki je predvidevala zeleni prehod z opustitvijo jedrske energije, je pripeljala Nemčijo do popolne odvisnosti od ruskega plina. Kritični zapisi o energetski zapuščini bivše kanclerke Angela Merkel se vrstijo po celotnem medijsko-političnem spektru. Barbara Zimic je denimo zapisala za Delo, da so »veliki načrti o energetski preobrazbi od fosilnih do obnovljivih virov energije v prvi veliki krizi razpadli kot hišica iz kart.«
Nemčija s 1. oktobrom znova zaganja nekatere elektrarne na premog. Zadnje tri jedrske elektrarne, ki še obratujejo, pa se zaustavljajo predvidoma konec leta. Nemški finančni minister in vodja liberalcev Christian Lindner je pred tednom dni predlagal, da se Nemčija pri proizvodnji energije odpove plinu, namesto tega pa podaljša delovanje jedrskih elektrarn do leta 2024, saj so »varne in okolju prijazne«. Pobudi odkrito nasprotujejo Zeleni.
Za eno najrazvitejših držav sveta se zdi skoraj nepredstavljivo, da skoraj polovica gospodinjstev – kolikor se jih ogreva s plinom – trepeta pred prihajajočo zimo. Nekdanji grški finančni minister, danes pa pop ekonomist Janis Varufakis, ki ima Nemčijo v zobeh že vse od grške dolžniške krize, je nekoliko cinično zapisal, da je nemški ekonomski model – kaput.
Brezposelnost junija zopet rekordno nizka
Trg delovne sile še ne kaže znakov prihajajočega gospodarskega ohlajanja. V ponedeljek je objavil Eurostat nove podatke o stopnji brezposelnosti za evroobmočje in Evropsko unijo, in sicer za mesec junij.
V evroobmočju je bilo brez dela 6,6 odstotkov delovno aktivne populacije, znotraj držav EU pa 6 odstotkov. To je najnižja raven vse od leta 1998, odkar ta evropski statistični urad beleži stopnjo brezposelnosti.
V Nemčiji, ki je v drugem četrtletju za razliko od večine ostalih držav gospodarsko stagnirala, je bila – presenetljivo – namerjena brezposelnost samo 2,8-odstotna.
Močan trg delovne sile vlada še naprej tudi v ZDA, na kar se sklicuje tudi Bidnova administracija pri zanikanju tega, da se je ameriško gospodarstvo znašlo v recesiji, pa čeprav se je BDP skrčil dve četrtletji zapored.
V obrambo Bidnovi administraciji so se angažirali tudi spletni velikani in spremenili definicijo recesije (Wikipedia je po spremembi celo zaklenila možnost nadaljnih sprememb). Dve zaporedni četrtletji gospodarskega krčenja sta tako zgolj še »ocena čez palec (rule of thumb)« in ne tehnična definicija.
Kljub temu pa drži, da se Nacionalni urad za ekonomske raziskave (NBER), ki ima v ZDA pristojnost, da razglasi recesijo, nikoli ni posluževal tako ozke definicije. Pri svoji odločitvi upošteva tri faktorje: globino, razširjenost in trajanje gospodarskega krčenja (»znaten upad gospodarskih aktivnosti, ki je razširjen po celotni ekonomiji in traja več kot nekaj mesecev«).
“pop ekonomist Janis Varufakis, ki ima Nemčijo v zobeh že vse od grške dolžniške krize, je nekoliko cinično zapisal, da je nemški ekonomski model – kaput.”
Ni kaput, v makroekonomskem smislu je eden boljših. Varufakis je znan po svojih centralisticnih idejah kot npr. CBDCjih, stabilna ekonomija pa v resnici deluje le v okolju z veliko majhnimi, lokalno omejenimi in odgovornimi bankami, ki posojajo za produktivne namene SME podjetjem. Nemčija je zabredla s svojo zeleno politiko, ker ne uposteva kriznih situacij. Jedrske elektrarne so pa za prehodno obdobje ob iskanju bolj okolju prijaznih tehnologij edina dobra alternativa.
Treba prebuditi zdravo pamet (morda pregrete glave ohladi zimski hlad brez plina)
…in zagnati jedrske elektrarne. Ce jedrsko energijonuporablhajo japonci…rusi ….francozi bo primerna tudi za evropske domišljavce
učenec JE se postavljajo za pričakovano dobo delovanja 50 do 100 let. “prehodno obdobje” naj bi bilo krajše domnevam. dejansko je EU zapravila 20 let za kozlarije kot so sončne in veterne elektrarne namesto da bi zgradila 100 do 200 jedrskih in postala svetovni motor gospodarstva. tako pa se bo sesula v prah, pa na zdravje!
Nemci imajo tudi take probleme kot mi. Mogoče celo večje. In te težave imajo skupno: “Brez Boga življenja ni.”
Počasi se bo ponovno razširila stara modrost, da je za letne čase odgovorna narava in ne človek.
Ne vem kakšne sankcije so to, da pri njih sam bolj trpiš, kot sankcionirani. Ali ni to neke vrste mazohizem? In od kod EU politikom mandat, da oškodujejo svoje lastne državljane. Ko si bo Rusija našla nove trge in odnose z njimi utrdila, bo preprosto pozabila na Evropo in bo ponovna vzpostavitev ekonomskih odnosov zelo težka. A, kot so že vedeli rimljani: volenti non fit iniuria, tistemu, ki hoče se ne zgodi krivica.
Velika Britanija je dvakrat napovedala vojno in s tem mocno skodovala svojim drzavljanom. Ampak to je storila, ker je morala.
Rusija je prestopila Rubikon. Pravzaprav bi to bil zadosten razlog, da bi ji napovedali vojno. Ampak obstaja dober razlog proti. Sankcije in prekinitev gospodarskih odnosov je edina mozna reakcija, tudi, ce nas same nekoliko udari.
Rusiji je bila po 1990 ponujena roka. Sedaj so vanjo ugriznili. S sankcijami samo potegnemo roko nazaj.
Sploh pa, te sankcije bodo delovale. Zahod bo ze nekako nadomestil plin, Rusi pa tehnoloskih dobav ne bodo mogli nadomestiti. Brez avtomobilov, letal in strojev danes nobena drzava ne deluje. Avtomobilska proizvodnja Rusije se je ze zmanjsala za 90%, a bo se huje, ko bodo posle zaloge.
Putin Rusija – je s svojim plinom, z njeno nafto
kot ena postarana stalinstična ex “kraljica”, ki “prodaja” sebe kot mladenko, njen plin in nafta – pa sta podobna – ZASTRUPLJEMU JABOLKU.
Naj Putin Rusija raje skrbi za sebe,
se omeji na porečje Volge, ki je edina domovina “mat rodnaja” Rusov.
Vsepovsod drugod so Rusi iimperialisti in tujci.
Zlasti pa naj Putin Rusi pustijo pri miru NERUSE-UKRAJINCE. L.r. Janez KK
Ex nealkoholik, kdor je začel prvi drezati v Ruse, so bili Ukrajinci, sicer pod vplivom Američanov, ki so izvedli državni udar v Ukrajini in postavili svoj marionetni režim, ki je dobil nalogo sprovocirati ruskega medveda, ampak to je le nepomembna olajševalna okoliščina. In od Američanov poverjeno nalogo so Ukrajinci oziroma njihovo marionetno vodstvo uspešno izvedli, najprej prek represlij zoper rusko manjšino v Ukrajini, ki so se nato stopnjevale v neonacistično etnocidno in genocidno politiko v odnosu do ruske manjšine.
Kar seješ, to žanješ! Kdor z mečem pokončuje, bo z mečem pokončan!
Kdo že je to rekel?
“Za eno najrazvitejših držav sveta se zdi skoraj nepredstavljivo, da skoraj polovica gospodinjstev – kolikor se jih ogreva s plinom – trepeta pred prihajajočo zimo. Energetska zapuščina bivše kanclerke Angela Merkel je zato vse bolj na udaru.”
Poslušajte, ne pišite neumnosti!!
Je morda Merklova nabila sankcije Rusiji?
Kar je njena krivda je to, da ni z vso silo preprečila izločitev jedrske energije iz sistema, ne pa plin. Plin je bila dobra strateška poteza, napoved (hladne) vojne Rusiji zaradi državljanske vojne v Ukrajini pa niti najmanj!