Trend desne sredine v mestnih občinah: kaj pravijo številke?

Teo Petrovič Presetnik
vir: dvk.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Stranke desne sredine se na letošnjih lokalnih volitvah v mestih niso najbolje odrezale. Izvoljen ni bil noben od njihovih županskih kandidatov, glede na prejšnja leta so izgubile tudi število mandatov v mestnih svetih. Pa si poglejmo rezultate pobližje. 

V Sloveniji imamo dvanajst mestnih občin: Ljubljana, Maribor, Koper, Kranj, Celje, Novo Mesto, Krško, Nova Gorica, Velenje, Ptuj, Slovenj Gradec in Murska Sobota. V eni polovici so letos za župana izvolili kandidata levosredinskih strank (GS, SD, Levica), v drugi polovici pa neodvisnega kandidata. Še na zadnjih dvojih lokalnih volitvah (2014, 2018) je desna sredina (SDS, SLS, NSi) imela župana Krškega (podprtega s strani SLS) ter sicer načeloma neodvisnega župana v Celju. Najboljši rezultat zadnjih petih volitev pa so sicer zabeležili leta 2010, ko so bili njihovi kandidati za župana izvoljeni v Mariboru, Celju, Novem Mestu, Krškem in Murski Soboti. Zelo podobna je bila situacija tudi leta 2006. 



V Ljubljani že zadnjih pet volitev kraljuje Zoran Janković, ki resnega tekmeca nima. Stanje v mestnem svetu je na dolgi rok relativno stabilno, število mandatov desnosredinskih strank se giblje med dvanajst (2018) in devet (2022). 

V Mariboru je situacija bolj spremenljiva. Med leti 2006 in 2010 je to mesto vodil Franc Kangler kot kandidat SLS, nadomestil ga je neodvisni kandidat Andrej Fištravec, od leta 2018 pa je župan Saša Arsenovič, ki je bil sprva kandidat SMC, letos pa je kandidiral kot neodvisni kandidat. Število mandatov v mestnem svetu se je za desnosredinske stranke gibalo med deset (2014) in osemnajst (2010), letošnji rezultat pa je primerljiv tistemu leta 2006 (13 mandatov), če jim prištejemo tudi mandate Kanglerjeve liste. 

V Celju je med leti 2006 in 2022 prevladoval Bojan Šrot, ki je kandidiral kot kandidat SLS, razen v letu 2018, ko je nastopil z lastno listo. Letos ga je premagal načeloma neodvisni kandidat Matija Kovač. V mestnem svetu desni sredini ne gre slabo; če med njo štejemo tudi Šrotovo listo, so najboljši rezultat dosegli leta 2018 z dvajsetimi mandati. Sicer pa so jih na zadnjih petih volitev zbrali petnajst, z izjemo letošnjih volitev, ko so pridobili še en mandat. 

V Kopru desni sredini ne gre dobro. Župani zadnjih petih volitev so bili neodvisni kandidati, letos pa je zmagal Aleš Bržan kot kandidat Gibanja Svoboda. Na vsakih izmed teh volitev je edini mandat v mestnem svetu za desno sredino pridobila SDS, z izjemo leta 2014, ko je mandat pridobila tudi SLS. 



V Novem Mestu je situacija dokaj stabilna. Alojzija Muhiča, ki je mesto vodil kot neodvisni kandidat (2006) in kot kandidat SLS-a (2010), je leta 2014 zamenjal neodvisni kandidat Gregor Macedoni, ki od takrat neprekinjeno služi kot župan tega mesta. Stanje v mestnem svetu je za desno sredino relativno stabilno, najmanj mandatov je ta pridobila leta 2018 (šest), največ pa leta 2010 (deset). Letos so zbrali dovolj glasov za sedem mandatov. 

Tudi v Kranju desni sredini ne gre najbolje. Med leti 2006 in 2018 so to občino vodili neodvisni župani, od leta 2018 pa jo vodi kandidat SD, Matjaž Rakovec. Število mandatov desne sredine se giblje med osem (2018) in enajst (2010), letošnji izkupiček je devet mandatov v mestnem svetu. 

Poleg Celja desna sredina najboljše rezultate načeloma dosega v Krškem. Župani so bili iz vrst SLS-a do letos, ko je zmagal neodvisni Janez Kerin. Tudi v mestnem svetu so letos dosegli najslabši rezultat z enajstimi mandati, medtem ko so jih še na prejšnjih volitvah zbrali sedemnajst.  



V Novi Gorici desna sredina ne dosega dobrih rezultatov. Župana še niso imeli, je pa število mandatov v mestnem svetu stabilno, giblje se med štiri (2014) in sedem (2006 in 2022). 

Glede županov je Velenje trdnjava SD, iz vrst te stranke so bili vsi župani zadnjih petih volitev. V mestnem svetu je desna sredina nekoliko boljše rezultate dosegala pred letom 2014 (enajst mandatov), zadnje tri volitve je stanje stabilno z osmimi mandati. 

Tudi na Ptuju desna sredina zadnjih pet volitev ni imela svojega župana. Glede mandatov v mestnem svetu pa se je stanje znatno poslabšalo leta 2014, ko so z dvanajstih padli na šest mandatov. Letošnji izkupiček je sedem mandatov. 

V Slovenj Gradcu uspevajo neodvisni kandidati. Glede števila mandatov v mestnem svetu pa gre desni sredini vsako leto slabše, letos so pridobili le tri (leta 2006 so jih imeli osem). 

V Murski Soboti se je leta 2014 zgodil preobrat. Od leta 2006 jo je vodil Anton Štihec (kandidat desnice), od leta 2014 pa jo vodijo kandidati SD. V mestnem svetu desna sredina dosega stabilne rezultate, od devet mandatov leta 2006 do pet na volitvah v letih 2014 in 2018. 



Več o strankarski politiki in rezultatih na lokalnih volitvah si lahko preberete v prispevku Petra Meršeta z naslovom: "Težka prihodnja naloga za desno sredino: kako znova osvojiti mesta in ustaviti zaton strank?"
KOMENTAR: Teo Petrovič Presetnik
Kam kdo spada
Še nekaj dodatnih razlag: Na lokalnem nivoju slovenske politike ni tako enostavno popredalčkati kot na državnem nivoju. Veliko je neodvisnih kandidatov in list, mnogi v preteklosti strankarsko opredeljeni župani sedaj kandidirajo s svojo listo. Za potrebe analize in poenostavitev prikaza rezultatov sem Bojana Šrota in Franca Kanglerja štel pod SLS, pod katerimi sta do nedavnega kandidirala. Kot levo-sredinske sem štel stranke GS, SD, LDS, LMŠ, SAB, SMC, Zares in Levica, kot desno-sredinske pa stranke SDS, SLS in NSi.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Golob na Brdu z župani: dviga povprečnin ne bo, sistemske podražitve bodo reševali z mehanizmom za naravne nesreče
  • 05. 06. 2023
Omejiti župane na 2 mandata? Profesor dr. Haček: "Ljudje niso butasti in znajo zamenjati župana, ko ni več prave energije"
  • 10. 06. 2023
Ko uničujemo Zemljo, uničujemo sebe. Ko uničujemo drugega, škodimo sebi.
  • 13. 08. 2023