Transspolni učitelji tudi pri nas: Kaj se lahko naučimo iz prvega primera praktikanta v Mariboru

Fotografija je simbolična. Osnovna foto: pixabay, notranja Foto: depositphotos.com, Unsplash
POSLUŠAJ ČLANEK
Število oseb, ki se identificirajo kot trans, se tudi med mladimi v Sloveniji že nekaj let povečuje. Z nekaj letnim zamikom pa trans osebe, ki jih je daleč največ v generaciji Z, torej rojeni po letu 1997, začenjajo vstopati v poklicno življenje in s tem tudi v pedagoško stroko.

Prvi znan takšen primer pri nas se je letos zgodil v eni izmed Mariborskih osnovnih šol, kjer so imeli na 14-dnevni študijski praksi študenta, ki se identificira kot ženska ter se temu primerno tudi oblači.

Študent pedagogike in poučevanja anglistike mariborske univerze, ki se identificira kot ženska in uporablja ime Lucienne Beatrice Krstova, je aprila opravljal 14-dnevno pedagoško prakso pri pouku angleščine na eni izmed mariborskih osnovnih šol. Kot nam je zaupala ravnateljica osnovne šole, je praksa potekala enako kot pri drugih študentih, vselej v prisotnosti strokovnih sodelavcev šole oz. mentorice. Praktikanta so učenci, kot pravi, dobro sprejeli, so pa zanj imeli kopico vprašanj.

Težav na šoli naj ne bi imeli niti s starši otrok, ki obiskujejo šolo, le eden izmed staršev, ki ima otroka na podružnični šoli, naj bi se zanimal, kaj se dogaja, potem ko je informacija o transspolnem praktikantu zaokrožila po družbenih omrežjih.

Ravnateljica izkušnjo opisuje kot pozitivno šolo življenja, preko katere se vsi lahko učimo o drugačnosti, s katero se sicer vsakodnevno srečujemo.

Praktikant angleščine predaval tudi o svoji spolni tranziciji


Nekoliko manj dobrohotno so situacijo sprejela družbena omrežja, kjer je po nekaj dneh završalo, češ da je nesprejemljivo, da takšna oseba poučuje otroke v šoli. Najbolj problematičen naj bi bil Facebook zapis skrbnika skupine Svet roditeljev Slovenije, da po šoli »našminkan, z brki in brado, da s svojim videzom povzroča razburjenje in zgražanje ter da šola ne bi smela biti prostor za takšno izkazovanje,« ter mnenje predstavnika rumenih jopičev, da takšne osebe ne bi smele niti poučevati otrok niti biti v njihovi bližini, kar mentorica praktikanta opiše: »Grozno, kako se je okolica spravila nanjo.« Prav tako ne držijo navedbe o brkih in bradi, ter da je Luci, kot so ga klicali, vedno urejen in naličen. Kljub vsemu je ostal pokončen in nasmejan ter še vedno govoril z učenci.

Ne le pri pouku angleščine, pač pa tudi pri biologiji, kjer je ob prisotnosti učiteljice biologije pripravil tudi predavanje o transspolnosti in tranziciji, ki je dalo misliti tudi sami učiteljici biologije, ki nam je zaupala, da ima tudi sama zdaj boljši vpogled v človekov spol ter hormonski sistem, na podlagi česar namerava v prihodnje prilagoditi svoj pouk na to temo. Po pričevanju za Žurnal24 naj bi se štiri dekleta po predavanju zjokala, ker naj bi bila tudi sama v stiski.

Tudi sami smo želeli iz prve roke izvedeti, kaj točno je Luci predaval učencem, vendar stika z njim nismo uspeli vzpostaviti. Smo pa izvedeli, da je šlo predvsem za njegovo osebno izkušnjo spolne tranzicije in hormonske terapije, kako se je na to odzvala okolica ter kdaj in kako je bila transspolnost zaznana. Luci naj bi bil še vedno precej na začetku same tranzicije, ki sicer traja več let, pogosto do deset.

Takšnih učiteljev bo vse več


Tudi če bi želeli, Luci v šoli ne bi smeli zavrniti, saj, kot opozarja ravnateljica, pravica do izobraževanja pomeni tudi pravico do opravljanja obvezne pedagoške prakse, in doda, da se bomo v prihodnje vse pogosteje srečevali s tem, kar se danes zakonsko sprejema, zato se je na to treba pripraviti. »Bomo imeli in že imamo zaposlene, ki imajo prepričanja in življenjski slog, ki je drugačen od tradicionalnega,« opozori ravnateljica mariborske šole. Za svojega študenta se je postavila tudi Univerza v Mariboru.

Tudi druga ravnateljica, s katero smo spregovorili na to temo, opozarja, da kandidata za zaposlenega ne sme zavrniti samo na podlagi dejstva, da je transspolna oseba. »Ne bi si tudi upala reči, da zaradi tega ne bo dober učitelj,« še doda, a opozori na to, da so mladi danes bombardirani z informacijami o spolni identiteti ravno v času, ko iščejo spolno identiteto.

Tudi na njihovi šoli so že imeli primere učencev, ki so se identificirali z drugim spolom, pri čemer opaža, da je to pogosto povezano s tem, da starši otroka ne sprejemajo in da je to povezano z velikimi težavami v osebnem življenju.

Vprašanje transspolnosti je kompleksno, ključna vloga staršev


Da gre pri transspolnosti za kompleksno vprašanje, ki nikakor ni enoznačno in ga ne gre posploševati, opozarja tudi Mojca Belcl Magdič, ki je teorijo spolov preučevala v Rimu. Že razlogi, zakaj se nekdo tako počuti, so različni, lahko gre dejansko za spolno disforijo, ki je sicer redek pojav, lahko pa ga k temu občutju vodijo različne življenjske okoliščine, kar se običajno manifestira šele v najstniških letih in kasneje običajno tudi izzveni. V tem primeru občutek, da so v napačnem telesu, ne izhaja iz spolne disforije, ampak lahko kot posledica anksioznosti, avtizma, travme, spolne zlorabe, depresije. Predvsem slednji so verjetno odgovorni tudi za velik del porasta pojavnosti transspolnih oseb v zadnjih letih, pri čemer tudi glede tega fenomena še ni vseh odgovorov, pove Magdičeva.

Med transspolnimi najstniki najdemo tudi dekleta, ki denimo niso sprijaznjena s telesnimi spremembami, ki se jim dogajajo v času pubertete. V preteklosti bi se takšna dekleta pogosteje zatekala v motnje hranjenja, da bi te spremembe skušale preprečiti z izstradanjem, danes pa za to uporabljajo zaviralce pubertete in testosteron ter verjamejo, da bo rešitev za njihove težave nova identiteta.

Del porasta pa gre pripisati tudi promociji teh vrednot v družbi, še posebej na spletu in na socialnih omrežjih, čemur pritrjuje tudi psiholog dr. Andrej Perko, ki zato odsvetuje uporabo pametnih telefonov za otroke in najstnike, opozarja pa tudi, da bo transspolen učitelj za otroka, ki je v krizi identitete, še posebej spolne, še dodatna motivacija, da se loti spremembe spola, saj takšen učitelj hote ali nehote dela reklamo za spolno tranzicijo.

Sam zato svojih otrok ne bi želel vpisati v takšno šolo. Zaveda se, da sicer takšna drža lahko krati pravice transspolne osebe, vendar hkrati opozarja, da imajo tudi starši pravico vzgajati otroke glede na svoje vrednote in posledično vplivati na to, kaj se ti otroci učijo v šolah.

Ključno je, da otroci spoznajo tudi drugo plat, pri čemer Perko v prvi vrsti apelira na starše, da se pogovarjajo o družinskih vrednotah in se gibljejo v krogih, kjer bo čim manj mentalne okužbe.

Zagotoviti uravnotežene informacije


Na pomen uravnoteženih informacij opozarja tudi Belcl Magdičeva, ki se zaveda, da je nemogoče nekomu preprečiti, da deli svoje izkušnje, vendar dodaja, da je povsem neprimerno, da učenci za referenco jemljejo zgolj eno takšno enostransko izpoved, saj jih to lahko vodi v zablodo in idealistično predstavo o spolni transformaciji, na podlagi katere lahko naredijo odločitev, ki jo nato kasneje obžalujejo vse življenje.

Samo v zadnjem času se je izpostavilo več deklet, ki so v najstniških ali zgodnjih dvajsetih letih opravile spolno tranzicijo, nekatere so si dale celo že odrezati prsi, nato pa spoznale, da so za občutek, da so rojene v napačnem telesu odgovorne druge težave, ki jih s spolno tranzicijo niso odpravile. So pa si nakopale serijo zdravstvenih težav, ki jih brez hormonske terapije in operacij ne bi imele.


Na drugi strani pa Lucina mentorica meni, da se za tranzicijo nekdo ne bo odločil samo iz modne muhe, saj gre za resno telesno preobrazbo, ki traja več let. Po drugi strani pa verjame, da se bo kakšen otrok, ki bo čutil podobno kot Luci, lahko prav v njem našel človeka, ki se mu bo lahko zaupal.

Perko in tudi posamezniki, ki so dali skozi tudi detranzicijo, ob tem opozarjajo prav na nasprotno. »Danes je šola temu prijazna. Drugačno mnenje se smatra za diskriminatorno. Družbena omrežja slavijo osebe, ki opravijo spolno tranzicijo. Tranzicija pogosto poteka v skupinah vrstnikov, ki se med seboj vzpodbujajo. In v najstniških letih imajo na posameznika vrstniki močnejši vpliv kot starši in družina.«

Magdičeva ob tem dodaja, da je vedno, ko govorimo o transspolnosti, potrebno predstaviti celostno informacijo, torej tudi zgodbe tistih, ki so dali skozi detranzicijo, ki jih ni malo. Po našem vedenju teh informacij znanja željni mariborski osnovnošolci, ki jih je tema močno zanimala, žal niso dobili.



Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike