Banka Slovenije znižala napoved gospodarske rasti in zvišala oceno inflacije

Slovensko gospodarstvo bo letos raslo počasneje, življenjski stroški pa bodo naraščali hitreje, kot je Banka Slovenije predvidevala še pred nekaj meseci. Nova gospodarska projekcija namreč kaže slabšo sliko od decembrskih ocen: rast bruto domačega proizvoda (BDP) bo nižja, inflacija pa občutno višja.

Po najnovejši napovedi naj bi slovenski BDP v letu 2026 zrasel za 1,9 odstotka, kar je za 0,3 odstotne točke manj od lanske decembrske projekcije. V naslednjih dveh letih naj bi se rast nekoliko okrepila in dosegla 2,2 odstotka letno.

Guverner Banke Slovenije Primož Dolenc je ob predstavitvi projekcij poudaril, da je kljub nekaterim spodbudnim dogodkom v mednarodnem okolju negotovost visoka. Geopolitična tveganja, energetski trgi in razmere v svetovni trgovini še naprej predstavljajo pomemben dejavnik negotovosti za slovensko gospodarstvo.

Inflacija precej višja od pričakovanj

Še izrazitejša sprememba se kaže pri inflaciji. Medtem ko je Banka Slovenije decembra napovedovala 2,3-odstotno rast cen, zdaj ocenjuje, da bo inflacija letos dosegla kar 3,6 odstotka.

To pomeni, da se bo približevanje ciljni, dvoodstotni inflaciji zamaknilo. Leta 2027 naj bi se inflacija sicer znižala na 2,3 odstotka, na raven dveh odstotkov pa naj bi se vrnila šele leta 2028.

Možna tudi še dva različna razpleta – boljši ali slabši.

Poleg osnovne napovedi je Banka Slovenije pripravila še dva alternativna scenarija.

Po bolj neugodnem scenariju bi se gospodarska rast lahko upočasnila na zgolj 1,6 odstotka, inflacija pa bi se povzpela na 4,7 odstotka. Takšen razvoj bi bil mogoč ob dodatnih zunanjih šokih in vztrajanju visokih cen energentov.

Po ugodnejšem scenariju bi gospodarstvo lahko doseglo 2,1-odstotno rast, inflacija pa bi znašala 3,4 odstotka. Tudi v tem primeru bi rast cen ostala občutno nad želeno ravnjo.

Domača poraba je glavni motor gospodarstva

Kot kažejo projekcije, bo rast tudi letos temeljila predvsem na domačem povpraševanju.

Zasebna poraba naj bi se povečala za 2,4 odstotka. K temu bodo prispevali rast plač, razmeroma ugodne razmere na trgu dela in postopno prilagajanje gospodinjstev na višje cene energentov.

Kljub temu Banka Slovenije ocenjuje, da bodo gospodinjstva zaradi povečane negotovosti previdna. Stopnja varčevanja naj bi se letos zvišala s 15,5 na 16,3 odstotka, nato pa se v prihodnjem letu ponovno nekoliko znižala.

Pomemben dejavnik rasti bo tudi javna poraba, ki naj bi se povečala za 3,8 odstotka. K temu bodo prispevali predvsem stroški izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi ter nadaljnja rast zaposlenosti v javnem sektorju.

Na drugi strani zunanji sektor tudi letos ne bo pomembneje podpiral gospodarske rasti. Izvoz blaga in storitev naj bi se povečal za 1,5 odstotka, medtem ko bo uvoz rasel hitreje, za 2,8 odstotka. Zaradi tega bo neto izvoz ponovno negativno vplival na rast BDP.

Zakaj inflacija ostaja visoka?

Pomemben del letošnje inflacije bo povezan z energenti, vendar pa Banka Slovenije opozarja, da to ni edini razlog za rast cen.

Vztrajno visoka ostaja tudi t. i. jedrna inflacija, pri kateri pa niso upoštevane cene hrane in energentov. Ključni dejavnik so storitve, katerih cene so se v zadnjem letu povečale za skoraj štiri odstotke.

Na rast cen storitev vplivata predvsem močno domače povpraševanje in rast stroškov dela. Dodatno skrb vzbuja dejstvo, da vse več podjetij v anketah napoveduje nadaljnje zviševanje prodajnih cen, kar nakazuje, da inflacijski pritiski še niso povsem izzveneli.

Podobne ocene tudi v mednarodnih institucijah

Napoved Banke Slovenije se ujema z najnovejšimi ocenami mednarodnih organizacij.

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je v začetku junija prav tako znižala pričakovano rast slovenskega gospodarstva za letos na 1,9 odstotka. Kot razlog je navedla predvsem posledice energetskega šoka, povezanega z dogajanjem na Bližnjem vzhodu, ki zmanjšuje zasebno porabo in zavira investicije.

Prvo četrtletje prineslo spodbudno rast

Kljub previdnejšim napovedim za preostanek leta so podatki za prvo četrtletje razmeroma spodbudni. Slovenski BDP se je glede na prejšnje četrtletje povečal za 0,7 odstotka, medletno pa za 3,1 odstotka.

Največji prispevek k rasti je ponovno predstavljala domača poraba. Gospodinjstva so povečala predvsem nakupe trajnih dobrin, rasla je tudi javna poraba. Še izrazitejša pa je bila rast investicij v osnovna sredstva.

Tudi v prvem četrtletju je bil vpliv zunanje menjave negativen, saj se je uvoz povečeval hitreje od izvoza.

Nova projekcija Banke Slovenije tako kaže, da bo slovensko gospodarstvo tudi v prihodnjih letih ostalo relativno odporno, vendar se bo soočalo z zahtevnim okoljem počasnejše rasti in vztrajno povišane inflacije.