Raziskovalni center CARA z univerze v Georgtownu je pripravil zanimivo raziskavo o katoličankah znotraj Cerkve v ZDA. Po ocenah raziskave jih je v ZDA 37.7 milijona, odgovarjalo pa je nekaj več kot 1.500 žensk, ki same sebe označujejo za katoličanke.
Kakšna je povprečna ameriška katoličanka?
Značilnosti katoličank se močno razlikujejo glede na starost žensk. Raziskava jih tako deli v štiri tipizirane skupine, glede na obdobja, ko so ženske odraščale in kakšne spremembe so se takrat dogajale znotraj Cerkve.
Najstarejša skupina so katoličanke, ki so odraščale v času pred 2. Vatikanskim koncilom. Gre za ženske rojene pred letom 1943. To so v povprečju belke, poročene in imajo tri otroke, v življenju pa bodo najverjetneje dočakale 6 vnukov. Po političnem prepričanju so republikanke. V življenju niso razmišljale o redovniškem poklicu, saj so si želele ustvariti družino. Obiskovale so katoliške šole.
Katoličanke rojene pred letom 1943 mašo obiskujejo tedensko in vsak dan molijo. Pri molitvi uporabljajo tradicionalne molitvene obrazce in največkrat molijo za svojo družino in prijatelje. To so ženske, ki so na svojo vero ponosne in niso razmišljale o odhodu iz Cerkve. Za to skupino ženske je katoliški pogled na splav zelo pomemben.
Kako pomembno je tedensko obiskovanje maše za katoličanke različnih generacij?
Spremembe po 2. Vatikanskem koncilu: liberalizacija vere
Druga skupina so katoličanke, ki so odraščale v času koncila in so rojene med 1943-60. Prav tako so tudi v tej skupini v večini belke, ki pa so po političnem prepričanju demokratke. Poročene so s katoliškim možem in imajo dva otroka, v življenju pa bodo dočakale štiri vnuke.
Povprečna pripadnica te skupine ni razmišljala o redovniškem poklicu, saj je mnenja, da lahko svojo poklicanost živi tudi zunaj redovne skupnosti. Prav tako so tudi te ženske obiskovale katoliške šole, k maši hodijo nekajkrat letno, molijo pa vsak dan. Pri molitvi navadno ne uporabljajo obrazcev, največkrat pa molijo za svojo družino in prijatelje. Podpirajo katoliški nauk glede splava in skrbi za okolje. To so ženske, ki so ponosne na svojo vero in v življenju niso razmišljale, da bi zapustile Cerkev.
V tretjo skupino spadajo ženske, ki so odraščale po 2. vatikanskem koncilu (rojene med leti 1961-81). Tudi v tej starostni skupini je povprečna ženska belka, demokratka, poročena in ima dva otroka. Katoličanke te starosti v povprečju niso razmišljale o redovniškem poklicu, prav tako niso obiskovale katoliških šol. Maše se udeležujejo nekajkrat letno, molijo večkrat na teden in pri tem ne uporabljajo obrazcev. Same sebe ne označujejo za praktične katoličanke, vseeno pa so ponosne na svojo vero. Same niso razmišljale o izstopu iz Cerkve, je pa to storilo veliko njihovih vrstnic.
Za milenijke Cerkveni nauki o splavu in istospolnih porokah niso pomembni
V zadnji skupini so katoličanke rojene po letu 1982. Povprečna katoličanka je španskega rodu in je tik pred poroko s katoliškim zaročencem, s katerim že imata otroka. Čeprav se s politiko ne ukvarja, sebe opredeljuje za demokratko. To so ženske, ki so bolj razmišljale o tem, da bi postale redovnice. V povprečju niso obiskovale katoliške šole.
Milenijke k maši hodijo enkrat mesečno, molijo pa večkrat tedensko in pri tem ne uporabljajo molitvenih obrazcev. So pa to ženske, ki se udeležujejo različnih molitvenih skupin, duhovnih vaj in svetopisemskih krožkov. To so ženske, ki jim obhajilo veliko pomeni in so ponosne katoličanke, ki niso nikoli razmišljale, da bi zapustile Cerkev. Kljub temu zanje Cerkveni nauki niso toliko pomembni.
Anketa za slovenske katoličanke
In kakšne so verske navade slovenskih katoličank? To vas, drage bralke, ki se smatrate za katoličanke, sprašujemo v naši anonimni anketi.
Mladi se samo ne pustimo več vplivanju praznim besedam, ampak gledamo dejanja. Ko se ljudje bunijo proti splavu in za odvzem LGBTQ pravic in proti vsemu, kar jih straši - po drugi strani pa v zasebnem življenju opravljajo drug drugega, obsojajo vse kar je drugače od njiju (ne glede na zgodbe iz ozadja) in vsa ta nujna pravila za katera se bunijo, potem v zavetju svojega doma nekateri tudi zelo hitro pozabijo... ali pa ljudje, ki se javno borijo za svetost življenja, obenem pa na facebook napišejo ''migranti so gamad, vse treba pobit''... potem mislim, da si kot zunanji opazovalec lahko hitro ustvariš svoj pogled.
Vseeno pa moram reči, da me vedno napolnijo ljudje, ki pa živijo to kar pričujejo. Katoličani, ki v LGBTQ ljudeh vidijo najprej LJUDI, prav tako v ženah ki so naredile splav in pa v vseh ostalih v cerkvi obsojenih skupinah! Vsi smo ljudje, vsi smo krvavi pod kožo IN VSI GREŠIMO! Nismo bli postavljeni na svet zato, da sodimo kaj je prav in kaj narobe, postavljeni smo bili za ljubezen, le te pa v cerkvi manjka! ZELO manjka! Vsak tak posameznik ponavadi v sebi skriva težko zgodbo, za katero mnogokrat ve samo Bog.
In za tiste, ki vas je tole razburlo, se vprašte zakaj vas je razburlo. Kaj je potem vaše mesto v cerkvi in ste se kdaj vprašali koliko ravno nas mladih je odšlo iz cerkve, ker so nas ljudje tam glasno opravljali, ignorirali in bili vse kaj drugega kot ljubeznivi? ''Po njih delih jih boste spoznali'' in HVALA BOGU za tiste katoličane, ki v tišini (v smislu ne zato, da jih opazujejo in občudujejo drugi) delajo, ljubijo in blažijo današnji ponorel svet.
Pa še ena misel za na konec: Kdor misli, da je dober katoličan samo zato, ker hodi v cerkev (+redno moli po obrazcih) je podoben nekomu, ki misli da je avto zato, ker stoji v garaži.
Amen
Zanimivo bo videti rezultate ankete, ki jih pripravlja uredništvo Domovine.
Je pa res, da se krivulja po mojem mnenju med mladimi katoliki obrača proti tradicionalnim vrednotam, ker če si površinski, te pač odnese. Mlačnost v smislu "v cerkev za praznike - Božič in žegnanje Velikonočnih pirhov" ne deluje več. Ali si, ali pa nisi. To je v kolikor sem jaz spremljal ameriške katoliške medije (pa jih ZELO spremljam in sem zelo na tekočem, sploh v primerjavi s povprečnim bralcem iz Slovenije). Ta zasuk se kaže tudi v odporu pogosto mladih katolikov proti sedanji liberalni, moderni škofovski hierarhiji v ZDA in s tem povezanim homoseksualnim škandalom v Cerkvi.
V Sloveniji delno tega obrata po mojem še ni. Je pa res, da ste na Domovini pred leti opazili pomembnost tematike svetosti življenja za mlade katolike, kar kaže na spremembo fokusa.......
Latinosi so zanimiv tip katolicana. So zelo verni in vpeti v versko okolje in zivljenje, obenem pa so kot otroci, lahko vodljive ovcke ameriskih demokratov in njihovih idej. Podpirajo splav, zenske pravice, LGBT ideje, zraven pa se vedno zelo iskreno udelezujejo vseh mogocih cerkvenih aktivnosti. Meni to dvoje nekako ne gre skupaj.
4 komentarjev
ana.je.prava.galama
Mladi se samo ne pustimo več vplivanju praznim besedam, ampak gledamo dejanja. Ko se ljudje bunijo proti splavu in za odvzem LGBTQ pravic in proti vsemu, kar jih straši - po drugi strani pa v zasebnem življenju opravljajo drug drugega, obsojajo vse kar je drugače od njiju (ne glede na zgodbe iz ozadja) in vsa ta nujna pravila za katera se bunijo, potem v zavetju svojega doma nekateri tudi zelo hitro pozabijo... ali pa ljudje, ki se javno borijo za svetost življenja, obenem pa na facebook napišejo ''migranti so gamad, vse treba pobit''... potem mislim, da si kot zunanji opazovalec lahko hitro ustvariš svoj pogled.
Vseeno pa moram reči, da me vedno napolnijo ljudje, ki pa živijo to kar pričujejo. Katoličani, ki v LGBTQ ljudeh vidijo najprej LJUDI, prav tako v ženah ki so naredile splav in pa v vseh ostalih v cerkvi obsojenih skupinah! Vsi smo ljudje, vsi smo krvavi pod kožo IN VSI GREŠIMO! Nismo bli postavljeni na svet zato, da sodimo kaj je prav in kaj narobe, postavljeni smo bili za ljubezen, le te pa v cerkvi manjka! ZELO manjka! Vsak tak posameznik ponavadi v sebi skriva težko zgodbo, za katero mnogokrat ve samo Bog.
In za tiste, ki vas je tole razburlo, se vprašte zakaj vas je razburlo. Kaj je potem vaše mesto v cerkvi in ste se kdaj vprašali koliko ravno nas mladih je odšlo iz cerkve, ker so nas ljudje tam glasno opravljali, ignorirali in bili vse kaj drugega kot ljubeznivi? ''Po njih delih jih boste spoznali'' in HVALA BOGU za tiste katoličane, ki v tišini (v smislu ne zato, da jih opazujejo in občudujejo drugi) delajo, ljubijo in blažijo današnji ponorel svet.
Pa še ena misel za na konec: Kdor misli, da je dober katoličan samo zato, ker hodi v cerkev (+redno moli po obrazcih) je podoben nekomu, ki misli da je avto zato, ker stoji v garaži.
Amen
Rajko Podgoršek
Zanimivo bo videti rezultate ankete, ki jih pripravlja uredništvo Domovine.
Je pa res, da se krivulja po mojem mnenju med mladimi katoliki obrača proti tradicionalnim vrednotam, ker če si površinski, te pač odnese. Mlačnost v smislu "v cerkev za praznike - Božič in žegnanje Velikonočnih pirhov" ne deluje več. Ali si, ali pa nisi. To je v kolikor sem jaz spremljal ameriške katoliške medije (pa jih ZELO spremljam in sem zelo na tekočem, sploh v primerjavi s povprečnim bralcem iz Slovenije). Ta zasuk se kaže tudi v odporu pogosto mladih katolikov proti sedanji liberalni, moderni škofovski hierarhiji v ZDA in s tem povezanim homoseksualnim škandalom v Cerkvi.
V Sloveniji delno tega obrata po mojem še ni. Je pa res, da ste na Domovini pred leti opazili pomembnost tematike svetosti življenja za mlade katolike, kar kaže na spremembo fokusa.......
Kraševka
V Ameriki so pretežno prišleki iz vseh "vetrov", zato običajev in vere, verjetno ne morejo imeti tako globoko v srcu, kot so jo imeli naši predniki.
Kajtimara
Latinosi so zanimiv tip katolicana. So zelo verni in vpeti v versko okolje in zivljenje, obenem pa so kot otroci, lahko vodljive ovcke ameriskih demokratov in njihovih idej. Podpirajo splav, zenske pravice, LGBT ideje, zraven pa se vedno zelo iskreno udelezujejo vseh mogocih cerkvenih aktivnosti. Meni to dvoje nekako ne gre skupaj.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.