To si zapomnite: hitri pregled mednarodne politike leta 2016
V letu 2016 je bilo pogosto rečeno, da gre za eno politično najslabših let; opažanje je subjektivno, vendar pa je bilo leto gotovo zelo dinamično.
Evropa se je v 2016 naprej soočala s posledicami državljanske vojne v Siriji. Z Nemčijo na čelu je EU vodila odprto politiko do beguncev, posledično so se dvignile desne populistične stranke.
Dodatna sovražna čustva zoper begunce pa podpihujejo teroristični napadi. V marcu je bil napaden Bruselj, 14. julija Nica, nazadnje pa Berlin. Nezaupanje do tujcev se krepi in ustvarja nesoglasja znotraj EU.
Nesložne so članice v Uniji, junija pa je EU zapustilo Združeno kraljestvo. Premier David Cameron je zaradi polomije na referendumu prepustil svoj položaj Theresi May.
Letošnje leto se je v ZDA že začelo s pričakovanjem predsedniških volitev. Dodaten pomen je volitvam dala smrt vrhovnega sodnika Scalia-e, saj njegovega namestnika nastavi predsednik.
Potekal je tudi boj za nominacije kandidatov. Med demokrati jo je pričakovano dobila Hillary Clinton, Donald Trump pa je kljub dvomom osvojil dvojno krono, tako republikansko nominacijo kot tudi volitve.
Napovedane so velike spremembe v zunanji politiki ZDA. Obama je bil znan po slabih odnosih s Putinom, presekal je vezi z Izraelom in podpiral okoljevarstvene ukrepe. Trump obljublja nasprotno.
Marca je končno prišlo do pogovorov med ZDA in Kubo, ki so prinesli izboljšanje odnosov med državama, predvsem v ekonomskem smislu. Pol leta kasneje pa je svet zapustil Fidel Castro.
V Južni Ameriki je Venezuelo pretresala gospodarska kriza in lakota. Sosednja Kolumbija pa je v znaku leta 2016 na referendumu zavrnila mirovni sporazum z uporniki, za katerega je predsednik Santos prejel Nobelovo nagrado za mir.
Dolgo trajajoči nesporazum glede otokov v Južnokitajskem morju bi se moral letos zaključiti v prid Filipinov z odločitvijo Tribunala ZN, vendar pa Kitajska odločitev zavrača.
Tajsko je pretresla novica o smrti dolgo vladajočega kralja. Filipini pa so pod Dutertejem presekali vezi z ZDA in začeli z neusmiljeno vojno proti drogam, katere del so tudi izvensodni poboji.
Demokratična republika Kongo je lani pričakovala konec mandata predsednika Kabile, ki pa ne kaže želje po sestopu s položaja. Enaka težava se pojavlja v Gambiji, kjer je 22 let predsedoval Jammeh, a sedaj zavrača rezultat volitev.
V Somaliji so pripadniki Al-Shabaaba zavzeli nekaj manjših mest. Nigerija pa uspeva v boju proti Boko Haramu, saj so zagotovili vrnitev večjega števila ugrabljenih deklic.
Napete razmere na Bližnjem vzhodu se lani niso kaj dosti spreminjale. Iran je začel z izgradnjo druge nuklearne elektrarne. ISIS je teroristične napade izvedel v Bejrutu, Istanbulu in drugih državah.
Odločno so proti ISIS-u nastopili v oktobru, ko je začela delovati iraško vodena koalicija za ponovno zavzetje Mosula.
Sirija ostaja posredno bojišče za svetovne in regionalne sile. S podporo Rusije je Asadov režim zavzel Palmiro in Alep. Sprva sovražni odnosi med Turčijo in Rusijo so se junija spremenili v prijateljske in privedli do premirja v Siriji, ki je začelo veljati 30. decembra in zaenkrat še vedno drži.
Julija pa je Turčijo pretresel državni udar, ki je zmagovalca Erdogana le še okrepil.
Zadnje presenečenje leta pa je bil ameriški nož v hrbet Izraela. Varnostni svet je, tokrat brez ameriškega veta, sprejel resolucijo, ki odvzema vso pravno podlago izraelski gradnji in naseljevanju na konfliktnih območjih.
Prihodnost kaže v prid rusko-ameriškemu sodelovanju, dejanskim spremembam v Siriji in uspehom na področju varovanja okolja s podpisom pariške pogodbe.
Evropa
Evropa se je v 2016 naprej soočala s posledicami državljanske vojne v Siriji. Z Nemčijo na čelu je EU vodila odprto politiko do beguncev, posledično so se dvignile desne populistične stranke.
Dodatna sovražna čustva zoper begunce pa podpihujejo teroristični napadi. V marcu je bil napaden Bruselj, 14. julija Nica, nazadnje pa Berlin. Nezaupanje do tujcev se krepi in ustvarja nesoglasja znotraj EU.
Nesložne so članice v Uniji, junija pa je EU zapustilo Združeno kraljestvo. Premier David Cameron je zaradi polomije na referendumu prepustil svoj položaj Theresi May.
Združene države Amerike
Letošnje leto se je v ZDA že začelo s pričakovanjem predsedniških volitev. Dodaten pomen je volitvam dala smrt vrhovnega sodnika Scalia-e, saj njegovega namestnika nastavi predsednik.
Potekal je tudi boj za nominacije kandidatov. Med demokrati jo je pričakovano dobila Hillary Clinton, Donald Trump pa je kljub dvomom osvojil dvojno krono, tako republikansko nominacijo kot tudi volitve.
Napovedane so velike spremembe v zunanji politiki ZDA. Obama je bil znan po slabih odnosih s Putinom, presekal je vezi z Izraelom in podpiral okoljevarstvene ukrepe. Trump obljublja nasprotno.
Srednja in Južna Amerika
Marca je končno prišlo do pogovorov med ZDA in Kubo, ki so prinesli izboljšanje odnosov med državama, predvsem v ekonomskem smislu. Pol leta kasneje pa je svet zapustil Fidel Castro.
V Južni Ameriki je Venezuelo pretresala gospodarska kriza in lakota. Sosednja Kolumbija pa je v znaku leta 2016 na referendumu zavrnila mirovni sporazum z uporniki, za katerega je predsednik Santos prejel Nobelovo nagrado za mir.
Azija
Dolgo trajajoči nesporazum glede otokov v Južnokitajskem morju bi se moral letos zaključiti v prid Filipinov z odločitvijo Tribunala ZN, vendar pa Kitajska odločitev zavrača.
Tajsko je pretresla novica o smrti dolgo vladajočega kralja. Filipini pa so pod Dutertejem presekali vezi z ZDA in začeli z neusmiljeno vojno proti drogam, katere del so tudi izvensodni poboji.
Afrika
Demokratična republika Kongo je lani pričakovala konec mandata predsednika Kabile, ki pa ne kaže želje po sestopu s položaja. Enaka težava se pojavlja v Gambiji, kjer je 22 let predsedoval Jammeh, a sedaj zavrača rezultat volitev.
V Somaliji so pripadniki Al-Shabaaba zavzeli nekaj manjših mest. Nigerija pa uspeva v boju proti Boko Haramu, saj so zagotovili vrnitev večjega števila ugrabljenih deklic.
Bližnji vzhod
Napete razmere na Bližnjem vzhodu se lani niso kaj dosti spreminjale. Iran je začel z izgradnjo druge nuklearne elektrarne. ISIS je teroristične napade izvedel v Bejrutu, Istanbulu in drugih državah.
Odločno so proti ISIS-u nastopili v oktobru, ko je začela delovati iraško vodena koalicija za ponovno zavzetje Mosula.
Sirija ostaja posredno bojišče za svetovne in regionalne sile. S podporo Rusije je Asadov režim zavzel Palmiro in Alep. Sprva sovražni odnosi med Turčijo in Rusijo so se junija spremenili v prijateljske in privedli do premirja v Siriji, ki je začelo veljati 30. decembra in zaenkrat še vedno drži.
Julija pa je Turčijo pretresel državni udar, ki je zmagovalca Erdogana le še okrepil.
Zadnje presenečenje leta pa je bil ameriški nož v hrbet Izraela. Varnostni svet je, tokrat brez ameriškega veta, sprejel resolucijo, ki odvzema vso pravno podlago izraelski gradnji in naseljevanju na konfliktnih območjih.
Prihodnost kaže v prid rusko-ameriškemu sodelovanju, dejanskim spremembam v Siriji in uspehom na področju varovanja okolja s podpisom pariške pogodbe.
Zadnje objave
Strupena tisa namesto smreke – nepoznavanje narave lahko ogrozi življenja
23. 4. 2026 ob 16:32
Zalivske države načrtujejo alternativne logistične poti do Evrope
23. 4. 2026 ob 16:27
Od petka se zbirajo podpisi za referendum o ljubljanskih parkiriščih
23. 4. 2026 ob 14:10
Pismo ministrici Prevolnik Rupel: Vladna zdravstvena zapuščina je razvalina
23. 4. 2026 ob 12:11
23. april – Svetovni dan knjige in avtorskih pravic
23. 4. 2026 ob 7:30
Fakulteta toži UE Ljubljana, ker od nje želijo pozitivno mnenje o kanalu C0
23. 4. 2026 ob 6:00
Sveti Jurij in jurjevo
23. 4. 2026 ob 5:00
Svoboda se je vdala v usodo, SDS predlaga 14 ministrstev
22. 4. 2026 ob 17:51
Ekskluzivno za naročnike
Zemlja, hvala!
22. 4. 2026 ob 8:54
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.