To je kombinacija, ki bi desnemu polu (najbrž) prinesla petega evropskega poslanca (#analiza2)

Rok Čakš
2

V dneh po volilni nedelji, ko so volivci odločili in razdelili vstopnice za Evropski parlament, v štabih strank preračunavajo, kaj so z načinom nastopa na volitvah v EP pridobili oz. izgubili. Zavzeti privrženci enih in drugih, predvsem na desnici, se o tem prepirajo celo javno, na družabnih omrežjih.

Kako so se posamezne pomladne stranke dejansko odrezale, smo pogledali včeraj. Po bitki je seveda vsak general in zgolj prekladanje številk še ne pomeni, da bi v drugačni sestavi list bile enake sedanjemu seštevku. Kljub vsemu pa je zanimivo pogledati, kaj pokažejo pridobljene številke v drugih sestavljenih kombinacijah.

Na podlagi teh je dejstvo naslednje: ob obstoječi porazdelitvi glasov na levici nobena kombinacija treh pomladnih strank, vključno s skupnim nastopom, članicam Evropske ljudske stranke ne bi prinesla petih poslanskih sedežev. Razen ene – če k njihovemu prištejemo še rezultat Domovinske lige. In seveda pri tem ne upoštevamo, da bi skupen nastop najbrž odbil nekatere zmernejše volivce, ki so tokrat glasovali za Novo Slovenijo. 

Je bila obstoječa razporeditev pomladnega trojčka na skupno listo SDS+SLS in samostojno NSi smiselna? Bi SDS brez Slovenske ljudske stranke pridobila 3 mandate ali bi ostala pri dveh, ki jih je osvojila sedaj? Bi skupen nastop NSi in SLS kaj spremenil?

Povsem zanesljivih odgovorov na ta vprašanja se seveda s čisto matematiko prerazporejanja glasov ne da dobiti.  Ob drugačnih navezah se namreč spreminjajo tudi okoliščine, ki bodisi pozitivno, bodisi negativno vplivajo na motivacijo volivcev, da se volitev udeležijo in podprejo opcijo, ki jim je najbližje.

Ponavadi je povezovanje nagrajeno, a ne vedno, če potencialne volivce ene stranke prisotnost partnerske odvrača. Takrat je lahko seštevek 1+1 tudi manj kot 2.

 D’hondtov sistem: Poslanska mesta se dodelijo listam kandidatov po zaporedju najvišjih količnikov, ki se dobijo tako, da se število glasov za vsako listo kandidatov deli z vsemi števili od ena do števila poslancev, ki se volijo.

Bi SDS brez SLS dobila tri evropske poslance?

Pa vendarle v principu velja, da je ob povezovanju seštevek 1+1 več kot 2 in s tega vidika je bila odločitev za skupno listo med SDS in SLS za obe stranki nedvomno pametna poteza.

A če vzamemo čisto matematiko in predvidevamo, da bi SDS tudi brez povezovanja s SLS dobila točno toliko glasov, kot so jih dobili njeni kandidati, bi dejansko osvojila 3 evroposlanska mesta (in SLS nobenega). Ampak pod dvema pogojema; in sicer, da SLS hkrati ne bi nastopila na skupni listi z NSi (potem bi bil rezultat 2:1+1) ter da bi se glasovi med SD in Levico razporedili točno tako kot so se sedaj. Če bi katera od teh dveh levih strank na račun druge pridobila dobrih 3.000 glasov (ali pridobila dodatne), bi tudi v primeru samostojnega nastopa vseh treh pomladnih strank mandat pripadal levici in bi desni pol ostal zgolj s tremi evroposlanci.

Samostojni nastop SDS in skupen nastop NSi+SLS bi torej poslanske sedeže razdelil povsem enako kot sedaj, pri čemer bi evropski poslanci ostali isti kot sedaj, torej Romana Tomc, Milan Zver, Ljudmila Novak in Franc Bogovič.

SDS-su bi ob samostojnem nastopu in skupnem nastopu SLS+NSi za tretji sedež zmanjkalo okrog 3 tisoč glasov. Pri tem jim ne bi pomagalo niti, če bi pridobili vseh 8.071 glasov Domovinske lige. Količnik po D’hontovem sistemu namreč kaže, da bi jim za osvojitev poslanskega mesta, ki ga je dobila Lista Marjana Šarca, tudi z Brščičevimi in Ušajevimi volivci zmanjkalo okrog 700 glasov.

Evroposlanski stolčki bi se razdelili enako: SDS 2, NSi+SLS 2 (1+1), SD 2, LMŠ 2
Kaj bi pomenil skupen nastop LMŠ+SAB+SMC
Kaj bi se spremenilo, če bi se tri levoliberalne stranke uspele dogovoriti za skupen volilni nastop? Če zgolj seštejemo njihove glasove, bi tako v primeru obstoječe situacije na desnici razmerje ostalo 4:4, enako tudi, če bi skupaj nastopili SLS+NSi in tudi, če bi skupaj nastopile vse tri stranke.

Bi pa v primeru samostojnega nastopa vseh strank desno od sredine desni pol kot celota izgubil enega poslanca.

Kaj bi prinesel skupen nastop vseh treh pomladnih strank

Če na obstoječih pridobljenih glasovih predpostavimo, da bi vse tri stranke sestavile skupno listo in zanemarimo morebitno dodano vrednost v dodatnih glasovih, ki bi jih prinesel enoten nastop (ali pa odbitek zaradi odvračalnega faktorja SDS pri nekaterih volivcih NSi), bi razmerje med desnim in levim polom ostalo enako kot sedaj, torej 4:4.

Skupni listi bi za dosego petega poslanskega sedeža na račun Liste Marjana Šarca (seveda ob predpostavki, da se ta stranka za volitve ne bi povezala s katerokoli drugo levoliberalno) zmanjkalo približno 1.400 glasov. Evropski poslanci bi postali isti štirje kandidati, ki se v Bruselj odpravljajo sedaj.

Pridruženi populisti bi v Bruselj poslali Lojzeta Peterleta

Če pa k rezultatu vseh treh pomladnih strank prištejemo še 8.071 glasov Domovinske lige, bi takšna skupna lista, ob vseh drugih nespremenjenih pogojih, za las, borih 240 glasov, iztržila petega evropskega poslanca. In sicer na škodo Liste Marjana Šarca.

Ob štirih sedanjih poslancih bi desni politični pol dobil še petega. To bi najverjetneje bil  Lojze Peterle, saj tudi če Patriciji Šulin prištejemo preferenčne glasove preostalih dveh kandidatov SDS, ne bi presegla 11.650 preferenčnih glasov Lojzeta Peterleta.

Matematični izračun evroposlanskih mest po D’hondtovem sistemu glede na pridobljene glasove in ob predpostavki, da vse drugo ostane enako
Nesmiselni prepiri o tem, kaj bi bilo, če bi bilo ...
Številke seveda nekaj povedo, a tukaj še posebej velja, da je statistika kot bikini, ki veliko odkriva, najvažnejše pa ohrani skrito.

Zato so prepiri na družabnih omrežjih med očitno že dodobra skreganimi privrženci SDS-a in Nove Slovenije okrog tega, ali bi skupen nastop, v katerega NSi tokrat ni želela, desnici prinesel več, povsem brezpredmetni. Ob drugačni postavitvi list je preveč drugih spremenljivk, ki bi vplivale na rezultat, da bi lahko empirično trdili, kaj bi se zgodilo.

Zato si lahko o vsem skupaj postavimo zgolj bolj ali manj gotove teze. In  te kažejo, da so se v SDS odločili prav, da gredo na volitve skupaj z SLS, saj so s tem zminimaliziral možnost, da bi tako sami kot desna sredina, ostali brez enega mandata. Glede tega se jim je zgodila najbolj mogoči pesimistični scenarij. Po zanje najbolj optimističnem bi se jim s samostojnim nastopom morda izšlo za 3 poslance, a verjetnost za to je bila vendarle večja na skupni listi, dodaten mandat desnice pa manj ogrožen.

S tem, ko je NSi odigrala samostojno, bloku kot celoti ni škodila. Je pa zelo verjetno zamudila priložnost, da morda sama dobi dodaten mandat, ki bi bil bolj verjeten tako na skupni listi z SLS kot najbrž tudi v kombinaciji z vsemi tremi strankami, če bi takšna lista dodatnega seveda osvojila.

A kot smo že zapisali, po bitki je lahko biti general, okrog vseh hipotetičnih scenarijev je preveč neznank, da bi lahko mirno zatrdili, da bi se kaj izšlo drugače.

Ostaja pa eno dejstvo, ki smo ga ugotovili že v prejšnjem članku. Pomladna opcija je, upoštevajoč višjo volilno udeležbo, glede na levi pol izgubila precejšen delež glasov v primerjavi z volitvami 2014. Ter seveda poslanski sedež v Evropskem parlamentu, brez katerega je ostala SDS.

Bistveno je torej vprašanje, zakaj se domet desne sredine še naprej zmanjšuje ter kdo je tisti, ki ob trenutnih razmerah na desnem polu največ profitira.

2 KOMENTARJI

  1. Nikakor ne kaže prezreti, da je “zmagovita” stranka na evropskih volitvah LMŠ po številu glasov, prejetih po pošti, šele na petem mestu.

    Prehitela sta jo celo NSi in Desus.

  2. Upajmo, da bo Jovevova našla Brusel, ker ji – poleg vsega drugega – tudi zemljepis ne gre. Kaj takega, če ne bi slišala, bi verjela da je slaba šala. Špicenkandidatka LMŠ – ne se hecat! To je naša kruta realnost, koga zlate ribice izvolijo za tako funkcijo! In ta bo zastopala neš interese. No, Makekdonija že ima poslanko, pa še v EU ni!
    Bruh, bruh…

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime