Tekmovanje "kako obvoziti ustavno sodišče" se je končalo s padcem novele Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja

Vir: www.dz-rs.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Poslanci državnega zbora so danes s 33 glasovi proti in 30 za zavrnili predlog novele zakona o financiranju izobraževanja, s katero ne bi spremenili financiranja zasebnih šol, ki izvajajo javni program. 

Ker nobeno od predlaganih dopolnil ni dobilo zadostne podpore, so poslanci glasovali o predlogu 100 % financiranja obveznega javnega programa in 0-odstotnem financiranju obveznega razširjenega javnega programa, kot ga je pripravil pristojni odbor, podprli pa stranki Desus in SMC (sprva v celoti).

Poslanci so bili po besedah nepovezane poslanke Mirjam Bon Klanjšček deležni »velikega pritiska«, naj zakon, ki je »edina sprejemljiva rešitev«, podprejo. Kasneje pa je skupina 12 poslancev SMC predlagala dopolnilo, po katerem bi razširjeni javni program financirali v 65 %, s čimer bi zasebne osnovne šole prejele prav toliko sredstev kot do sedaj, ko sta oba dela programa financirana 85-odstotno.

»Kakšna uresničitev odločbe Ustavnega sodišča torej je to, da sprejmeš takšen zakon, da se nič ne spremeni?,« se je včeraj spraševal poslanec NSi Matej Tonin.

Noveli so nasprotovali v SD in Levici ter dve poslanki Stranke Alenke Bratušek, kjer se zavzemajo za spremembo Ustave na tem področju.

Prav tako sta bili proti tudi SDS in NSi, ki zagovarjata 100 % financiranje javno veljavnega programa v zasebnih osnovnih šolah, kot je to naložilo Ustavno sodišče.

12 poslancev SMC-ja pa je bilo proti, ker ni bila sprejeta njihova formula 100 + 65. Med slednje sodi tudi predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez, ki je svoj glas proti obrazložil takole: “Kar je nastalo ni ustavno, nasprotuje našim mednarodnim zavezam in moti temeljni čut za pravičnost in poštenost”.

Za novelo je glasoval večji del poslancev SMC-ja ter poslanci DeSUSa, proti pa manjši del poslancev SMC-ja, poslanci SDS-a, NSi-js in SD-ja, poslanca obeh manjšin in dva nepovezana poslanca. Poslanci levice so se glasovanja vzdržali.




Včerajšnjo razpravo v hramu demokracije so sicer močno ovirale različne interpretacije odločbe ustavnega sodišča in razlikovanje med obveznim javnim in razširjenim javnim programom.

Diskriminacija šolarjev v zasebnih šolah, ki izvajajo javno veljavni program in na katero je z odločbo opozorilo ustavno sodišče, se torej nadaljuje.

Obvezni javni program je vseh javnih in vseh 6 zasebnih šolah, ki izvajajo javni program, enak. Večina poslancev se je na včerajšnji seji strinjala, da ga je potrebno financirati 100 %. Javni razširjeni program, ki obsega jutranje in popoldansko varstvo, dopolnilni in dodatni pouk ter interesne dejavnosti in neobvezne izbirne predmete so prav tako v vseh teh šolah enake, razlikujejo se le interesne dejavnosti in neobvezni izbirni predmeti, ki jh vsaka šola ponuja sama.

Do nadstandarda v zasebnih šolah prihaja predvsem ob ponudbi vsebin, ki so odvisne od vrednostnih usmeritev posamezne šole – teh država ne financira in jih starši krijejo s šolnino.

»Koalicija se požvižga na odločbo Ustavnega sodišča in brezplačno šolanje osnovnošolskih otrok. Ukiniti želi javno financiranje jutranjega in popoldanskega varstva ter dodatnega in dopolnilnega pouka otrokom v teh šolah,« je dejala Ljudmila Novak iz NSi, ki je poudarila, da bi bilo kakršno koli znižano financiranje javnega programa v zasebnih šolah tudi v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča in že ob sprejemu sporno.

Da bi gotovo romal na Ustavno sodišče, je menila tudi poslanka SMC Erika Dekleva, ki se ji je zdel zakon nekakšen izhod v sili ob nezmožnosti zadostne podpore za spremembo ustave.

Ob tem pa bi poleg nespremenjenega financiranja javega programa v zasebnih šolah zakon uvedel še nekatere druge novosti: Programom bi se lahko odvzela javna veljavnost, javno veljavni program ne bi bil več avtomatično financiran s strani države, uveden bi bil sistem preverjanja standardov; »Da jih nadzorujemo, če jih že moramo financirati« je dejala poslanka SMC Erika Dekleva.

Poleg tega bi po predlogu zakona soglasje k imenovanju ravnateljev moral dati tudi pristojni minister, kar bi še okrepilo netransparentnost in politizacijo pri imenovanju ravnateljev.

Znotrajkoalicijske razprtije:





KOMENTAR: Uredništvo
Velika zmeda z dobrim koncem, a kršitev ostaja
Potem ko je prejšnji teden na ustavni komisiji padel prvi poskus obvoza odločitve ustavnega sodišča o 100 % sofinanciranju javno veljavnih programov v zasebnih šolah, sta danes v parlamentu pogorela še druga dva poskusa. S prvim, ki ga je predlagalo 12 poslancev SMC, se ne bi nič spremenilo, z drugim, ki je padlo s 33:30, pa bi za otroke v zasebnih šolah stanje bilo še slabše (preostali SMC+DeSUS). Zaradi razcepljenosti levičarskih poslancev med te tri opcije tako ni bil sprejet noben od obvozov ustave in poraja se vprašanje, kaj sedaj; neustavno stanje ter diskriminacija otrok v zasebnih osnovnih šolah se namreč tudi po treh letih nadaljuje. Kot se vendarle zdi, levici manever mimo odločbe ustavnega sodišča na koncu ne bo uspel, a dvomiti je, da bo v tej sestavi sprejela kakršnokoli odločitev, ki bi to diskriminacijo odpravila. Etičnemu ustavnemu pravniku na čelu vlade navkljub. Koalicijsko zmedo je v kratki besedni zvezi še najbolje opisal nekdanji poslanec Državljanske liste Marko Pavlišič: "impotentna politika". 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

sladica, jagode, rikota, krema
Jagode z medeno rikotino kremo
23. 6. 2024 ob 9:01