Tajvan v središču pozornosti v odnosih med Kitajsko in ZDA. Kaj se dogaja na evropsko-kitajskem parketu?

Ob zahodnih kritikah Kitajske zaradi vse večjega pritiska na demokratično vladajoči Tajvan, ki ga Kitajska razglaša za svoje ozemlje, in krepitve vezi z Rusijo med invazijo na Ukrajino diplomacija Pekinga v Evropi pričakovano trpi.

Potovanje predsednice predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi na Tajvan, zadnjega v vrsti obiskov na Zahodu, je povečalo napetosti med ZDA in Kitajsko. Peking nasprotuje vsem stikom med vladami s Tajvanom, zato so ZDA zaradi spoštovanja Pekinga doslej ohranjale le neformalne stike z otokom, o čemer smo pisali v tem članku.

Srednja in vzhodna Evropa odigrali svojo vlogo

Vse večje razočaranje nad Kitajsko je ustvarilo nove priložnosti za Tajvan v srednji in vzhodni Evropi, ki je v samoupravnem otoku vse bolj začela videti ideološkega zaveznika in strateškega partnerja. Peking je v zadnjem času EU in njene države članice večkrat spomnil na njihovo obljubo, da bodo spoštovale načelo ene Kitajske.

Litva je lani kot prva v Srednji in Vzhodni Evropi izstopila iz kitajskega foruma 17+1, ki je bil ustanovljen leta 2012 za spodbujanje sodelovanja med Kitajsko ter Srednjo in Vzhodno Evropo. Odnosi med Vilno in Pekingom so se poslabšali, potem ko je Litva konec lanskega leta dovolila Tajvanu, da v državi de facto odpre veleposlaništvo.

Zadnji obisk litvanske ministrice povod za prekinitev stikov

Namestnica litovskega ministra za promet in komunikacije Agnė Vaiciukevičiūtė je avgusta po petdnevnem obisku v Tajpeju poudarila pomen gospodarskih vezi s Tajvanom in podprla izjavo skupine G7, ki kritizira kitajske vojaške vaje v okolici otoka. Litovsko ministrstvo za gospodarstvo in inovacije je v sredo sporočilo, da bo država septembra odprla trgovinski urad na Tajvanu, za vodjo urada pa je imenovalo Pauliusa Lukauskasa, trenutno svetovalca predsednice vlade Ingride Šimonytė. Novi litovski trgovinski urad na Tajvanu se bo imenoval litovski urad trgovinskega predstavništva v Tajpeju in ne Tajvan.

Kitajsko zunanje ministrstvo je prejšnji petek sporočilo, da prekinja "vse oblike sodelovanja" z njenim ministrstvom ter "izmenjave in sodelovanje z Litvo na področju mednarodnega cestnega prometa".

Pobuda za povezovanje z vzhodno in srednjo Evropo izgublja naklonjenost

Pobudo 17+1 Kitajska-Vzhodna in Srednja Evropa je Peking oblikoval z namenom krepitve odnosov s članicami EU, Srbijo in drugimi državami, deloma tudi zato, da bi podprl svojo podpisano kampanjo Pas in pot, v okviru katere želi zgraditi mostove, železnice, elektrarne in drugo infrastrukturo po vsej evrazijski celini.

Zdaj se je število evropskih partnerjev zmanjšalo na 14, saj sta prejšnji teden Latvija in Estonija sledili svoji baltski sosedi in izstopili iz pobude. Latvijsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da nadaljnje sodelovanje države v skupini s Kitajsko "ni več v skladu z našimi strateškimi cilji v sedanjem mednarodnem okolju".


Izvoz Evropske unije na Kitajsko v milijardah dolarjev (vir: tradingeconomics.com)

Estonski zunanji minister Urmas Reinsalu je v pogovoru za estonsko javno televizijo ETV dejal, da je izstop iz okvira "smiseln", del odločitve pa je bilo dejstvo, da "Kitajska ni jasno obsodila vojne Ruske federacije proti Ukrajini".

Bolgarija, Hrvaška, Češka, Grčija, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija so med državami, ki ostajajo v formatu sodelovanja, vendar je tudi njihova skepsa glede izvedljivosti formata vse večja. Češko zunanje ministrstvo je maja sporočilo, da se obljube o velikih kitajskih naložbah in vzajemno koristni trgovini ne uresničujejo, zaradi česar je češki parlament pozval k izstopu iz skupine.

Madžarska, ki je zlasti pod vodstvom predsednika vlade Viktorja Orbana vzpostavila tesnejše odnose s Pekingom ter odprla vrata za večje kitajske naložbe in vpliv, ostaja ena od redkih držav, ki so po zadnjih anketah najbolj naklonjene tesnejšim vezem. Namreč v teh anketah polovica Madžarov ocenjuje od zelo pozitivno do zmerno pozitivno učinek Kitajske na njihovo državo.

Kitajski "Belt and Road" in evropski "Global Gateway"

Po vdoru Moskve v Ukrajino je utrpela udarec tudi vodilna pobuda Pekinga "Belt and Road", saj je prišlo do motenj v železniškem prometu in upočasnitve rasti na trgovinskih poteh skozi Rusijo in sosednje države.

Izvedenih je bilo le malo projektov, z izjemo mostu Pelješac na Hrvaškem, saj je Romunija zamrznila vse kitajske projekte, države, kot je Poljska, pa se bojijo naraščajočega trgovinskega primanjkljaja s Pekingom.

Hkrati je EU v zadnjih dveh letih okrepila prizadevanja, da bi se odzvala na kitajske naložbene pobude, imenovane Global Gateway. Načrt predvideva naložbe v višini 300 milijard EUR do leta 2027 v infrastrukturne, digitalne in podnebne projekte po vsem svetu, da bi okrepili evropske dobavne verige, spodbudili trgovino EU in pomagali v boju proti podnebnim spremembam.

Pogoji financiranja, ki jih Peking ponuja v okviru svoje pobude, so pogosto neugodni ali nepregledni, zaradi česar so nekatere revnejše države, zlasti v Afriki, zaradi dolga odvisne od Kitajske. Slednjo situacijo lahko spremljamo zadnja leta v Pakistanu, ki je ena izmed držav, ki je najbolj očitno ujeta v spiralo dolga Kitajski.

Evropska komisija je dejala, da bo cilj načrta Global Gateway vzpostavljanje povezav z drugimi državami brez ustvarjanja odvisnosti. V začetku februarja je EU napovedala naložbeni sveženj za Afriko v višini 150 milijard EUR v okviru Global Gateway, ki se bo v enakem deležu financiral z javnimi naložbami, jamstvi za posojila in zasebnimi naložbami.



Uvoz Evropske unije v deležih (vir: tradingeconomics.com)